7. oktobra leta 1965 je v Ljubljani umrla slovenska in jugoslovanska atletinja in igralka hazene Fan\u010di Bernik. Stara je bila 58 let.<\/p>\n\n\n\n
Za razvoj \u017eenske telovadbe in \u0161porta na Slovenskem je vodilno vlogo odigral Sokol, kjer so \u017ee od za\u010detka poudarjali pomen telesnega zdravja tudi za \u017eenske. Reformator sokolstva Viktor Murnik je \u017ee proti koncu 19. stoletja naredil temeljite korake k \u017eenski vadbi. V Ljubljani je bilo leta 1901 ustanovljeno \u017densko telovadno dru\u0161tvo, ki je iz\u0161lo iz \u017eenskega odseka Ljubljanskega Sokola. V ozadju je bilo tudi gibanje za emancipacijo \u017eensk, vodja dru\u0161tva je bila Franja Tav\u010dar, sposobna \u017eena poznej\u0161ega ljubljanskega \u017eupana in staroste Ljubljanskega Sokola Ivana Tav\u010darja. To je bilo povsem v skladu s sokolskimi vrednotami in gojenjem enakosti med spoloma kot med pripadniki naroda. Na velikem sokolskem zletu leta 1904 se v Ljubljani tudi \u017eenske predstavijo s svojimi vajami. V dvajsetih letih 20. stoletja telovadke \u017ee delujejo avtonomno znotraj Sokola, drugih samostojnih \u017eenskih telovadnih dru\u0161tev pa ni ve\u010d, v \u0161portu je bil eden redkih organiziran \u017denski \u0161portni klub Atena, v katerem so \u010dlanice igrale atletiko, tenis, pozneje \u0161e smu\u010danje.<\/p>\n\n\n\n
\u010clanica Aten je bila tudi Ljubljan\u010danka Fani (Fan\u010di) Bernik, ki je \u017ee pri svojih dvajsetih letih v Zagrebu leta 1926 dosegla nov dr\u017eavni rekord v suvanju s kroglo. Pet kilogramov te\u017eko \u017eelezno kroglo je vrgla kar 8 metrov in 67 centimetrov dale\u010d, enako kot takratni veljavni svetovni rekord. V \u0161portnem klubu pa je bil osrednji \u0161port predvsem hazena \u2013 takratna oblika \u017eenskega rokometa, danes pozabljena igra. Hazena je bila skupinska igra z \u017eogo, ki je nastala na \u010ce\u0161kem v za\u010detku 20. stoletja. Tudi ime je \u010de\u0161ko – hazeti pomeni vre\u010di \u017eogo. Igra naj bi nadomestila nogomet, ki mu sokolsko vodstvo ni bilo pretirano naklonjeno, a je \u017ee po nekaj letih postala izklju\u010dno \u017eenska igra.<\/p>\n\n\n\n
Hazeno je igralo sedem igralk na travnatem pravokotnem igri\u0161\u010du, razdeljenem na tri polja. Igralka je usnjeno \u017eogo lahko nosila najve\u010d tri korake in jo dr\u017eala najve\u010d tri sekunde. Igrali so dvakrat po 25 minut z desetminutnim odmorom. Leta 1911 je hazeno kot \u0161port priznal \u010ce\u0161ki olimpijski odbor, ki je deloval samostojno v okviru Avstro-ogrskega olimpijskega odbora. \u017de leta 1920 je bila v okviru SK Ilirije (\u0160portni klub Ilirija) v Ljubljani ustanovljena sekcija za hazeno, naslednje leto v Parizu pa \u0161e Mednarodna federacija \u017eenskih \u0161portov, ki je hazeno uvrstila v program svetovnih \u0161portnih igre \u017eena.<\/p>\n\n\n\n
Med letoma 1923 in 1924 so bile odigrane prve mednarodne tekme v hazeni, posebej med reprezentancami \u010ce\u0161koslova\u0161ke, Francije, Poljske in Jugoslavije. Na tretjih Svetovnih \u0161portnih igrah \u017eena v Pragi leta 1930 so izvedli tudi prvo Svetovno prvenstvo v hazeni. Naslov prvakinj je osvojila ekipa \u010ce\u0161koslova\u0161ke, ki je v finalu premagala jugoslovansko ekipo. Na naslednjih Svetovnih \u0161portnih igrah \u017eena v Londonu leta 1934 je zlato medaljo osvojila ekipa Kraljevine Jugoslavije, ki je v finalu premagala \u010ce\u0161koslova\u0161ko z rezultatom 6:4. Za jugoslovansko ekipo so nastopile tri Slovenke, med njimi tudi stalna \u010dlanica dr\u017eavne reprezentance Fan\u010di Bernik. Po teh igrah je bila Mednarodna zveza za \u017eenske \u0161porte razpu\u0161\u010dena, to pa je vplivalo tudi na upad zanimanja za hazeno.<\/p>\n\n\n\n
Izjemna ljubljanska \u0161portnica Fan\u010di Bernik, ki je bila po poklicu krznarka, se je v svoji \u0161portni karieri preizkusila tudi v \u0161printu in nogometu, saj je bila v tridesetih letih 20. stoletja \u010dlanica zagreb\u0161ke \u017eenske nogometne ekipe. Izmed \u0161tevilnih \u0161portnih zgodb tudi njena dokazuje, da je \u017eenski \u0161port na Slovenskem prisoten \u017ee ve\u010d kot stoletje in stopa ob bok svetovnemu razvoju.<\/p>\n\n\n\n
Fan\u010di Bernik (FOTO: Wikipedia)<\/p>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"