8. oktobra leta 1973 je v Ljubljani preminila Elza Kastl (poro\u010dena Obereigner), pozabljena in spregledana kiparka in slikarka. Stara je bila 89 let.<\/p>\n\n\n\n
Rojena je bila uglednemu paru artilerijskega \u010dastnika Karla Kastla pl. Traunstatta iz dunajskega obrobja in Fran\u010di\u0161ki iz slovenske trgovske dru\u017eine Peterka. O\u010de jo je \u017ee od rosnih mladostnih let spodbujal k risanju. Po ljubljanskem potresu 1885 je dru\u017eina od\u0161la s preme\u0161\u010denim o\u010detom v \u0161tajersko prestolnico Gradec, kjer se je Elza u\u010dila slikanja na obrtni \u0161oli. Tri leta kasneje so se ponovno vrnili v Ljubljano, tam pa je nadaljevala zasebni pouk pri slikarju Heinrichu Wettachu.<\/p>\n\n\n\n
Na prelomu v 20. stoletje je za\u010del nastajati njen kiparski opus, osnov modeliranja pa se je u\u010dila pri \u010de\u0161kem u\u010ditelju Celestinu Misu. Leta 1901 je za Kranjsko hranilnico ustvarila dva kiparska dela, in sicer plasti\u010dno skupino otrok v naravni velikosti ter alegori\u010dni kip Dobrodelnost, ki je vrsto let krasil sejno dvorano hranilnice. Za artilerijsko voja\u0161nico v Ljubljani je oblikovala doprsna kipa cesarja Franca Jo\u017eefa I. in cesarice Elizabete, leta 1902 pa modelirala Kristusovo glavo za kapelo garnizijske bolni\u0161nice. Tega leta se je \u0161e ne dvajsetletna udele\u017eila druge slovenske umetni\u0161ke razstave s tremi oljnatimi slikami in kot prva slovenska kiparka tudi s tremi portretnimi bustami (Incroyable, Anica, Dunaj\u010danka).<\/p>\n\n\n\n
Leta 1905 se je vpisala na Umetni\u0161ko \u0161olo za \u017eenske in dekleta na Dunaju, kjer se je polege \u0161tudija portretnega slikarstva in kiparstva poglobila v \u010dlove\u0161ki akt in anatomijo. Leta 1907 je v ljubljanski kazini razstavila 4 slike. \u0160tudij je nadaljevala v Firencah in obiskala Benetke, Rim in Neapelj, do leta 1910 pa je ustvarila ve\u010d slik, portretov in tudi nekaj kipov. Istega leta je bila na \u0161tudijskem potovanju v Pragi, Dresdnu in Berlinu, naslednje leto pa v Innsbrucku, Z\u00fcrichu, Luzernu in na Dunaju. Vmes se je poro\u010dila s stotnikom Heinrichom pl. Obereignerjem in se preselila v Celovec, kjer sta se jima rodila h\u010di Elizabeta in sin Georg.<\/p>\n\n\n\n
V za\u010detku decembra 1914 je izvedela, da je mo\u017e med pogre\u0161animi (padlimi) vojaki prve svetovne vojne; tedaj je izgubila tudi dvomese\u010dnega sina. Vrnila se je v Ljubljano, kiparstvo dokon\u010dno opustila in se posvetila slikanju v olju in pastelu. Med letoma 1927 in 1934 je ustvarila sliko sv. Tadeja in Ludovika za ljubljansko fran\u010di\u0161kansko cerkev in dve banderi za cerkev Marije pomo\u010dnice na Rakovniku.<\/p>\n\n\n\n
Elza Kastl Obereigner je umrla oktobra 1973 v Ljubljani in spada v krog slovenskih umetnic od znamenite slikarke Ivane Kobilce, pesnice Lili Novy, pisateljice in publicistke Zofke Kvedrove, popotnice in pisateljice Alme Karlin ter slikarke in oblikovalke Helena Vurnik, ki so jo pred dobrim stoletjem tlakovale \u017eenskam pot v visoko kulturo. Elza Obereigner je veljala za zadnjo miniaturistko v Evropi, saj je skoraj vse do smrti slikala miniature, tako portretne kot vedute Ljubljane. Leta 2018 je bila v Mestnem muzeju v Ljubljani postavljena prvi\u010d po ve\u010d kot 100 leti reprezentativna razstava njenih del, tako slikarskih kot kiparskih.<\/p>\n\n\n\n
Razstava Elza Kastl ljubljanskem v mestnem muzeju (FOTO: Wikipedia)<\/p>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"