9. oktobra leta 1905 se je v Ljubljani rodil slovenski in jugoslovanski kipar, slikar in oblikovalec Boris Kobe.<\/p>\n\n\n\n
Arhitekturo je \u0161tudiral v Ljubljani pri profesorju Ple\u010dniku. \u0160tudij je nadaljeval med leti 1930 in 1931 na Academie de la Grande Chaumiere v Parizu. Kobetovo slikarstvo sodi med slovenske modernisti\u010dne slikarje petdesetih let. Njegov najbolj priljubljen slikarski motiv je slovenska krajina, slikana s hitro potezo in vedno s prisotnostjo tamkaj\u0161nje arhitekture. V naslikanih stavbah je \u010dutiti roko natan\u010dnega arhitekta. Nekaj \u010dasa je bil samostojni umetnik, nato pa ljubljanski mestni arhitekt. Od leta 1946 do 1974 je bil profesor za prostoro\u010dno risanje in barvne \u0161tudije na oddelku za arhitekturo, gradbeni\u0161tvo in geodezijo.<\/p>\n\n\n\n
Pred vojno je sodeloval pri izvedbi nekaterih Ple\u010dnikovih del, po vojni pa je med drugim samostojno zasnoval most \u010dez Gruberjev prekop in prve stanovanjske bloke v Savskem naselju. Bil je med najbolj aktivnimi pri prenovah, zlasti v srednjeve\u0161kem jedru Ljubljane, kjer je deloval kot vodilni konservator. Pomemben je njegov dele\u017e pri arhitekturni zasnovi nekaterih spomenikov, predvsem pomnikov narodnoosvobodilnega boja: na Svetem Urhu pri Ljubljani, na Vrhniki, v Trbovljah, Dra\u017ego\u0161ah in Podljubelju.\u00a0 Kot slikar je Boris Kobe po ve\u010dini slikal krajine in tiho\u017eitja, poleg tega pa je ustvarjal tudi monotipije in ilustracije. Pre\u0161ernovo nagrado je prejel leta 1977 za arhitekturo, slikarstvo, oblikovanje spomenikov, knji\u017eno ilustracijo in pedago\u0161ko delo. Bil pa je tudi pomemben slovenski filmski in gledali\u0161ki scenograf. Med najpomembnej\u0161imi filmskimi scenografijami je gotovo njegovo delo za film “Na svoji zemlji”. Tudi sin Jurij Kobe je arhitekt in univerzitetni predavatelj.<\/p>\n\n\n\n
Umrl je 3. maja leta 1981 v La\u0161kem.<\/p>\n\n\n\n
Boris Kobe (FOTO: Wikipedia)<\/p>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"