13. oktobra leta 1913 se je v Kostanjevici na Krasu rodil dramatik, pisatelj, pesnik in publicist Igor Torkar (pravo ime Boris Fakin).<\/p>\n\n\n\n
Dru\u017eina se je, kot ve\u010dina zavednih Slovencev, med njimi mnogi u\u010ditelji, zaradi pritiska Italije, izselila iz rodne Primorske najprej v Maribor, nato v Ribnico na Dolenjskem, kjer je mali Boris obiskoval osnovno \u0161olo. Leta 1932 je maturiral na Poljanski gimnaziji v Ljubljani. Pripadal je skupini, ki se je zbirala okoli naprednega \u0161tudentskega \u010dasopisa 1551 na ljubljanski univerzi. Bil je \u010dlan, oz. podpredsednik \u00bbAkcije za novo univerzitetno knji\u017enico\u00ab in je zasadil eno od lopat za za\u010detek gradnje. Ob za\u010detku druge svetovne vojne je leta 1941 diplomiral iz kemije na tehni\u0161ki fakulteti v Ljubljani.<\/p>\n\n\n\n
Med vojno je od vsega za\u010detka sodeloval v narodnoosvobodilnem gibanju (NOB). Organiziral je zbiranje raznovrstnega materiala in denarja za Osvobodilno fronto. Medtem, ko je \u010dakal na zvezo, da bi od\u0161el v partizane, so ga doma\u010di sodelavci okupatorja kot aktivista OF izdali in konec leta 1943 so ga Nemci odpeljali v nem\u0161ko koncentracijsko tabori\u0161\u010de Dachau, kjer je trpel do konca vojne.<\/p>\n\n\n\n
Po vojni je bil zaposlen na ministrstvu za industrijo, 8. aprila 1948 pa je bil aretiran in na montiranih dachauskih procesih obsojen kot gestapovski agent na \u0161est let zapora s prisilnim delom, na zaplembo vsega premo\u017eenja in izgubo dr\u017eavljanskih pravic. Po prito\u017ebi so mu kazen zvi\u0161ali na dvanajst let. \u0160tiri leta in \u0161tiri dni je prebil v je\u010dah (od tega 18 mesecev v samici), 12. aprila 1952 so ga pogojno izpustili. Dve leti ni dobil slu\u017ebe, prepovedali so mu tudi objavljati.<\/p>\n\n\n\n
Pozneje je bil na akademiji za likovno umetnost v Ljubljani profesor za tehnologijo barv. Pisal je \u017ee pred vojno, po njej pa se je ob pesni\u0161tvu in prozi posve\u010dal predvsem dramatiki. Kot pripovednik se je uveljavil z romansirano spominsko-esejisti\u010dno prozo in njegov roman Umiranje na obroke velja za eno najpretresljivej\u0161ih del o dachauskih procesih. Napisal je tudi ve\u010d radijskih iger in bil eden izmed za\u010detnikov izvirne slovenske televizijske igre. Leta 1971 je bilo s kratko, skopo pravno utemeljitvijo ugotovljeno, da so dachauski procesi temeljili na neresni\u010dnem gradivu. S sklepom Okro\u017enega sodi\u0161\u010da v Ljubljani je bila julija 1971 krivi\u010dna obsodba proti Borisu Fakinu v celoti razveljavljena, potrjena je bila pravna rehabilitacija, \u0161ele leta 1986 pa tudi politi\u010dna rehabilitacija. Umrl je 1. januarja leta 2004 v Ljubljani.<\/p>\n\n\n\n
Igor Torkar (FOTO: Wikipedia)<\/p>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"