14. oktobra leta 1810 so bile po odlo\u010ditvi francoskih oblasti ustanovljene Ilirske province (francosko Provinces illyriennes).<\/p>\n\n\n\n
Francozi so \u017ee od leta 1805 v svojih rokah imeli bene\u0161ko Istro in Dalmacijo z Boko Kotorsko ter ozemljem nekdanje Dubrovni\u0161ke republike, ki ga je Francija zasedla \u017ee leta 1806, Dalmaciji pa priklju\u010dila po ukinitvi Republike leta 1808. Obe sta bili del Italijanskega kraljestva, ob ustanovitvi Ilirskih provinc pa sta jim bili priklju\u010deni. Leta 1810 je bila Provincam priklju\u010dena tudi vzhodna Tirolska. Ilirske province je Napoleon ustanovil potem ko je bila Avstrija po porazu v bitki pri Wagramu prisiljena prepustiti Franciji zahodni del Koro\u0161ke, Kranjsko, Hrva\u0161ko in Vojno krajino jugozahodno od Save, Gori\u0161ko, Trst in Istro. Napoleon je Province ustanovil iz strate\u0161kih in gospodarskih razlogov. Avstrijo so odrezale od morja in vzpostavile kopensko povezavo z Osmanskim cesarstvom. Francija bi s tem voja\u0161ko in gospodarsko nadzirala obe obali Jadranskega morja. Poleg tega so Ilirske province delovale kot obramba Italije, ki je imela velik strate\u0161ki pomen, saj je \u0161\u010ditila francosko jugovzhodno mejo in hkrati zagotavljala obvladovanje alpskih prelazov v Nem\u010dijo. Province formalno niso bile del Francoskega cesarstva, vendar so mu bile povsem podrejene. Glavno mesto je bila Ljubljana. Prvi je na mestu generalnega guvernerja je bil imenovan mar\u0161al Marmont, kasneje so se \u0161e zvrstili drugi. Ilirske province je sprva sestavljalo deset intendanc, od reforme leta 1811 pa sedem provinc, podobnih francoskim departmajem. Tudi cerkvena teritorialna razdelitev je bila preurejena v skladu z novimi politi\u010dnimi mejami. Uradne razglase so objavili v uradnem glasilu Ilirskih provinc Le T\u00e9l\u00e9graphe officiel v franco\u0161\u010dini, nem\u0161\u010dini, na\u010drtovali pa so tudi izdajo v \u00bbslovan\u0161\u010dini\u00ab. Avgusta 1813 je Avstrija napovedala vojno Franciji, avstrijske sile pod vodstvom generala Franza Tomassicha pa so vkorakale v Ilirske province. Pri tem so jim bili v pomo\u010d doma\u010dini v francoskih vrstah, ki so ob napadu prestopili na avstrijsko stran. Dunajski kongres je priznal avstrijsko zasedbo nekdanjih Ilirskih provinc. Leta 1816 so bile brez ozemlja Dalmacije ponovno vzpostavljene kot Ilirsko kraljestvo, ki je bilo uradno ukinjeno \u0161ele leta 1849. Francozi so prvi\u010d na slovenskem ozemlju uvedli enakost pred zakonom in dav\u010dno enakost, odpravljeni privilegiji in funkcije plemstva v upravi in sodstvu, odpravljeni cehi – uvedba gospodarske svobode, odpravljeni stara uprava in de\u017eelni stanovi, vi\u0161jo upravo so prevzeli od dr\u017eave imenovani in pla\u010dani uradniki, ustanavljali \u0161tirirazredne osnovne \u0161ole in gimnazije za kratek \u010das ustanovljena univerza (s petimi fakultetami – filozofsko, medicinsko, pravno, tehni\u0161ko in teolo\u0161ko) reforma sodstva – posebno sodi\u0161\u010de v vsaki provinci (tribuna) za vse kazenske in civilne zadeve odprava cerkvenih bratov\u0161\u010din, prepovedali procesije, uvedba revolucionarnega koledarja, uvedba francoskega civilopravnega zakonika Code civil oziroma Code Napoleon uvedba civilne poroke. Kljub nezadovoljstvu slovenskega prebivalstva zaradi hude\u00a0 gospodarske krize ter zaradi novih dav\u010dnih bremen in rekrutiranja mo\u0161kih v francosko vojsko, je bila \u0161tiriletna francoska oblast vendarle dokaj pomembna za razvoj slovenskega jezika in kulture. \u0160olam na osnovni in srednji stopnji je generalni guverner provinc, omogo\u010dil pouk v sloven\u0161\u010dini, za u\u010dbenike pa je poskrbel Valent\u00edn Vodnik. Med drugim je takrat izdal prvo slovensko slovnico, napisano v slovenskem jeziku.<\/p>\n\n\n\n
Mapa Ilirskih provinc (FOTO: Wikipedia)<\/p>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"