{"id":6497,"date":"2021-05-20T14:33:25","date_gmt":"2021-05-20T12:33:25","guid":{"rendered":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/?p=6497"},"modified":"2021-08-03T19:34:49","modified_gmt":"2021-08-03T17:34:49","slug":"pismo-diplomata-nevidna-vez-med-pesnikom-in-ljubljano","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/pismo-diplomata-nevidna-vez-med-pesnikom-in-ljubljano\/","title":{"rendered":"Pismo diplomata: nevidna vez med Pu\u0161kinom in Ljubljano"},"content":{"rendered":"\n
\"\"
Portret Aleksandra Pu\u0161kina slikarja Pjotra Sokolova. Vir: wikipedia.<\/em><\/figcaption><\/figure><\/div>\n\n\n\n

\u00bbJaz pi\u0161em vam \u2013 je mar mogo\u010de?\u00ab<\/em> Sloviti verzi iz Tatjaninega pisma, naslovljenega Evgeniju Onjeginu, vsako leto odmevajo po ruskih krajih; \u010de ne druga\u010de, gotovo vsaj vsakokrat 6. junija, ko Rusi obele\u017eujejo dan ruskega jezika \u2013 rojstni dan velikega ruskega pesnika Aleksandra Sergejevi\u010da Pu\u0161kina<\/strong> (1799\u20131837). Pesnik se je s svojimi pesmimi in deli zapisal v srca vseh Rusov \u2013 njegova \u017eivljenjska pot od \u0161olanja na liceju do razbrzdanih prvih let \u017eivljenja mladega uradnika in pesni\u0161ke zvezde na ruskem nebu, do njegovih pregnanstev, pohodov, poroke z Natalijo Gon\u010darovo in ravnanja oblasti do pesni\u0161kega genija, ki je svoj konec do\u010dakal v dvoboju z baronom Georges-Charlesom de Heeckern D’Anthesom (1812\u20131895) je znana med ljudmi v Rusiji pa tudi drugod po svetu.<\/p>\n\n\n\n

Tudi med Slovenci je dobro znan, saj so ga mnogi vidnej\u0161i predstavniki slovenske knji\u017eevnosti \u017ee v 19. stoletju za\u010deli prevajati in predstavljati \u0161ir\u0161emu krogu ljudi, z njegovimi verzi pa se mladi \u0161e danes sre\u010dajo v \u0161olskih berilih. V letu 2017 je bil v sklopu projekta Veliki u\u010ditelji \u010dlove\u0161tva ruskega sklada Dialog kultur – Enotni svet<\/em> v severnem ljubljanskem parku postavljen doprsni kip. Tako je tudi slovensko glavno mesto \u0161e bolj povezano s tem velikim ruskim pesnikom. Morda je nekoliko manj znano, da je bilo Pu\u0161kinovo ime v Ljubljani \u0161e kako \u017eivo tudi \u017ee za \u010dasa njegovega \u017eivljenja. Leta 1821 je namre\u010d v Ljubljani potekal kongres Svete alianse, ki sta se ga med drugimi diplomatskimi predstavniki udele\u017eila tudi avstrijski cesar Franc I. (1768\u20131835) in ruski car Aleksander I. (1777\u20131825). Prav sredi teh diplomatskih vrenj, ki so tkale usodo tedanje Evrope, je bil takratnim ruskim diplomatom v Ljubljani v mislih tudi mladi ruski pesnik.<\/p>\n\n\n\n

\u00bbV divjanju zadovoljstvo vidim \u2026\u00ab<\/strong><\/h5>\n\n\n\n

Leto 1817 se je zaklju\u010dilo z zaklju\u010dnimi izpiti prve generacije gojencev liceja, med katerimi je bil tudi mladi Aleksander Sergejevi\u010d Pu\u0161kin. Na zaklju\u010dni slovesnosti pa je bil prisoten tudi car Aleksander I. Pu\u0161kin je bil po ocenah na izpitih na 19. mestu gojencev letnika. S tem uspehom je postal kolegijski tajnik, dodeljen ministrstvu za zunanje zadeve, in je za to prejemal letno pla\u010do \u2013 sedemsto rubljev. A ta uradni\u0161ka slu\u017eba Pu\u0161kinu ni bila posebej pri srcu, veliko bolj je namre\u010d ljubil \u017eivljenje samo in poezijo. Po prestanih po\u010ditnicah na de\u017eeli se je v za\u010detku jeseni 1817 prepustil \u017eivljenjskemu toku peterbur\u0161ke prestolnice. Udele\u017eeval se je vseh dogodkov v salonih in plesnih balov ter bil priljubljen med \u017eenskami, katerim je posve\u010dal svoj \u010das in svoje pesmi. Njegovi prijatelji, na \u010delu z zgodovinarjem Karamzinom, so se jezili nad ravnanji mladega poeta, hkrati pa ga spominjali na njegovo pesni\u0161ko poslanstvo, vendar so ta opozorila kaj malo zalegla. Kljub svarilom je \u0161e naprej pono\u010deval, se nalival s \u0161ampanjcem, iskal sre\u010de v kartah in osvajal \u017eenski svet ne glede na stan in polo\u017eaj. Temu primerno je bil pesnik vedno znova tudi brez denarja in do vratu v dolgovih, nemalokrat pa tudi v dvobojih, ki so postajali legendarni.<\/p>\n\n\n\n

Trenutek pomnim dragoceni:<\/p>

Pred mano blisnila si ti,<\/p>

Kakor lepote \u010disti genij,<\/p>

Privid, ki nagloma min\u00ed.<\/p>Prva kitica pesmi A. P. Kernovi (prevedel: Oton \u017dupan\u010di\u010d)<\/cite><\/blockquote><\/figure>\n\n\n\n

Ne glede na vse te dogodiv\u0161\u010dine, na katere so postajale vse bolj pozorne tudi oblasti, pa je Aleksander znal poslu\u0161ati Muze in ustvarjati. Mnogi prijatelji so menili, da bi ga prav za to, da bi ustvarjal, morali \u2013 zapreti! To se seveda ni zgodilo, so pa Pu\u0161kina zato uradno sprejeli v literarno dru\u0161tvo Arazmas<\/em>, v katerem je vsak \u010dlan imel svoj vzdevek in Pu\u0161kina so klicali Cvr\u010dek. Toda to dru\u0161tvo je trajalo le kratek \u010das in kmalu se je zna\u0161el v novem dru\u0161tvu Zelene Svetilke<\/em>, v katerem je postal du\u0161a dogajanja. Toda to je bila tudi doba, ko so se dr\u017eavni ukrepi in ostri nastopi vladarja proti doma\u010demu prebivalstvu odra\u017eali v ustanavljanju druga\u010dnih, skrivnih dru\u0161tev, ki jih je povezovala le ljubezen do Rusije in odpor proti nekaterim ministrom. Pu\u0161kin se je nasprotovanja proti oblasti in razmeram lotil po svoje in v svojih pamfletih oz. epigramih o\u017eigosal kak\u0161nega ministra ali arhimandrita. Njegovi verzi in pu\u0161\u010dice so se naglo \u0161irile med dru\u017ebenimi sloji: \u00bbNikogar ni bilo, ki bi ne znal njegovih verzov na pamet<\/em>\u00ab, je pisal Pu\u0161\u010din. \u0160lo je celo tako dale\u010d, da so mu pripisovali avtorstvo skorajda vsakega, malo bolj posre\u010denega in spretnega epigrama, nad \u010demer se je jezil tudi Aleksander sam.<\/p>\n\n\n\n

\"\"\/
Ioannis Antonios Kapodistrias<\/em>. Vir: wikipedia.<\/figcaption><\/figure><\/div>\n\n\n\n

\u017divljenje v St. Peterburgu mu je po dobrih dveh letih neugnanosti in razbrzdanosti za\u010delo presedati. Naveli\u010dan je bil stalno ponavljajo\u010dih se dogodkov, zabav in opravljanj, koprnel pa je po tujih krajih in spoznavanju sveta. \u017delel si je tujine! \u010cetudi Sibirije. Zdelo se je, da igra va banque<\/em> \u2013 na vse ali ni\u010d. Nad pesnikom, ki je prav marca 1820 dokon\u010dal svoje delo Ruslan in Ljudmila<\/em>, s katerim je dvignil mnogo hrupa v javnosti in so ga slavili eni in grajali drugi, so se takrat \u017ee zbirali temni oblaki nevihte, ki je, kakor je pisal Nikolaj Karamzin, nad mladega pesnika morala priti.<\/p>\n\n\n\n

Vladar je dobro vedel za vse Pu\u0161kinove aktivnosti in pesni\u0161ke podvige. \u0160e najbolj nejevoljen je bil zavoljo tistih pesmi, ki so napadale vlado in monarha samega; med temi je bila tudi Oda svobodi<\/em>. Carjeva nejevolja ni ostala prikrita \u0161ir\u0161i javnosti in po mestu se je kmalu za\u010delo \u0161u\u0161ljati, da bodo mladega pesnika poslali v Sibirijo. Pu\u0161kinov o\u010de, pesnik Vasilij \u017dukovski, Pjotr \u010caadajev, zgodovinar Nikolaj Karamzin in drugi so se poslu\u017eili vseh mogo\u010dih poti in politi\u010dnih zvez, da bi pri oblasteh posredovali zanj. Med temi, ki so posredovali, sta bila tudi ravnatelj liceja Georg Engelhardt in Pu\u0161kinov nadrejeni, diplomat Ioannis Kapodistrias (1776\u20131831). Njegovi predniki so v 14. stoletju pripadali koprski plemi\u0161ki dru\u017eini, od koder so se potem preselili na Krf, a v spomin na te kraje tudi pozneje ohranili svoj priimek, v Kopru pa so leta 2007 njemu na \u010dast postavili darilo Gr\u010dije Sloveniji \u2013 Kapodistriasov bronast spomenik v naravni velikosti. Ioannisa Kapodistriasa sicer Grki danes \u0161tejejo za snovalca gr\u0161ke samostojnosti in ustanovitelja sodobne Gr\u010dije, pri\u0161tevajo pa ga tudi k enem od ustanoviteljev ideje o evropski enotnosti.<\/p>\n\n\n\n

Pri generalu Inzovu<\/strong><\/h5>\n\n\n\n

Kapodistriasovo ime je bilo povezano s Pu\u0161kinovo usodo, saj je bil prav on avtor \u00bbpriporo\u010dilnega\u00ab pisma, na podlagi katerega je car pesnika nato namesto v Sibirijo poslal v Jekaterinoslav, kjer je bil dodeljen pisarni generala Ivana Nikiti\u010da Inzova (1768\u20131845), upravitelja Besarabije. V pismu so generalu izrecno naro\u010dili, naj skrbno bdi nad sicer zelo talentiranim mladim pesnikom, ki pa so ga prevratne misli zapeljale na kriva pota.<\/p>\n\n\n\n

Pu\u0161kin je 6. maja 1820 zapustil Sankt Peterburg ter s po\u0161tno ko\u010dijo odpotoval v Jekaterinoslav. Ta carjev ukaz oz. izkazana milost, kakor so jo razumeli, je prinesel olaj\u0161anje med Pu\u0161kinove prijatelje in njegove doma\u010de, Aleksandru pa je pomenila \u00bbre\u0161itev\u00ab in uresni\u010ditev \u017eelje po potovanju. Po prihodu v turobno mestece se je pesnik takoj zglasil pri generalu Inzovu in mu predal izro\u010deno pismo. General zanj v pisarni ni imel dolo\u010denih nalog, zato je mladi Pu\u0161kin tratil \u010das po gozdovih in vzbujal radovednost med ljudstvom. Prav tam se je pri kopanju v Dnjestru hudo prehladil, zaradi \u010desar ga je na bolni\u0161ki postelji na\u0161el 19-letni huzarski prijatelj Nikolaj Rajevski (1801\u20131843), sin slavnega generala Nikolaja Nikolajevi\u010da Rajevskega (1771\u20131829). Na\u0161el ga je v slabem stanju, zato je takoj priskrbel zdravnika in Pu\u0161kina povabil, da bi z njim in dru\u017eino Rajevskih odpotoval na Kavkaz. Predstojnik Inzov je Pu\u0161kina rad pustil na to pot tudi zavoljo pesnikovega na\u010detega zdravja, v upanju, da se bo v dru\u017ebi generalove dru\u017eine hitreje opomogel.<\/p>\n\n\n\n

Dru\u017eina Rajevski je skrbno bdela nad pesnikom in med njimi so se spletle \u010dvrste prijateljske vezi. Pesnika je o\u010daral Kavkaz in tamkaj\u0161nja divja pokrajina. V dru\u017ebi dru\u017eine Rajevski in \u0161e zlasti v pogovorih z mladim Nikolajem, je ta Pu\u0161kinu odkrival svet lorda Byrona, Cheniera ter se ni obotavljal podajati tudi svojih sodb nad Pu\u0161kinovimi verzi. Morda je pesnik \u0161e nekoliko bolj ob\u010dudoval drugega sina Aleksandra Rajevskega (1795\u20131868), ki mu je pozneje med drugim namenil nesmrtne vrstice v svoji pesmi Demon<\/em>.<\/p>\n\n\n\n

\"\"
Pu\u0161kinov spomenik v Carskem selu. Foto: Miha \u0160imac.<\/em><\/figcaption><\/figure><\/div>\n\n\n\n

Z dru\u017eino se je Pu\u0161kin zna\u0161el na njihovi dru\u017einski posesti v Jursufu na Krimu, kjer je v njihovi knji\u017enici spoznaval tako literaturo kakor tudi doma\u010dine in generalove sorodnike. Predvsem je bil pesnik, zvest samemu sebi, odkrit ob\u010dudovalec lep\u0161ega spola in je marsikateri dami posvetil ta ali oni verz ter prav v verzih ohranil posamezne remeniscence do\u017eivetij in pogovorov ali \u0161al. Posebej je v njih ovekove\u010dil h\u010dere generala Rajevskega, zlasti Marijo Rajevsko (1805\u20131863). Prav tam se je pesniku porodila ideja za Jevgenija Onjegina<\/em>, v nastalih verzih pa je Pu\u0161kin ohranil spomin tudi na potovanja in obiske razli\u010dnih krajev; tako tudi Bah\u010disaraj, kamor je pri\u0161el bolan. Pu\u0161kinov dopust se je iztekal in septembra 1820 se je moral vrniti k predstojniku, ki je takrat svoje urade prestavil v Ki\u0161injev.<\/p>\n\n\n\n

V novem kraju in novih razmerah je Aleksander deloval le do novembra t. l., ko mu je general Inzov dal dva tedna dopusta, da je lahko od\u0161el v Kamenko na posest dru\u017eine Davidov. Toda Pu\u0161kin je tam zbolel, zato so zaprosili za podalj\u0161anje njegovega dopusta, kar jim je general rad dovolil. Pesnik je decembra 1820 pisal prijatelju o svojem bivanju pri dru\u017eini Davidov in navedel: \u00bb\u010cas mi poteka med aristokratskimi obedi in demagogi\u010dnimi debatami<\/em>.\u00ab Tu se je sre\u010dal z mnogimi poznej\u0161imi uporniki \u2013 dekabristi, ki so zahtevali ustavo in javne svobo\u0161\u010dine. Toda o tem mu, kakor \u017ee njegovi prijatelji, niso povsem zaupali in pesniku je ostalo, kakor pi\u0161e sam, veliko \u0161ampanjca, malo \u017eensk in malo verzov. Toda prav tam so v resnici nastale nekatere njegove bolj znane pesmi kot npr. Oblaki<\/em> in Kavka\u0161ki ujetnik<\/em>, ki ga je dokon\u010dal februarja 1821 in v katerem je izvrstno in \u017eivo predstavil Kavkaz ter pri tem uporabil svoje vtise s potovanja. Aleksander Pu\u0161kin se je v Ki\u0161injev vrnil \u0161ele marca 1821 in general Inzov ga je takrat, ker pesnik ni imel denarja, vzel k sebi na stanovanje. To pa je bil tudi \u010das, ko so evropska tla \u017ee pretresala \u0161tevilna gibanja in dogodki.<\/p>\n\n\n\n

Leto 1821 \u2013 leto kongresa in revolucionarnih gibanj<\/strong><\/h5>\n\n\n\n

V letu 1821, v \u010dasu, ko je Pu\u0161kin \u0161e ustvarjal svojega Kavka\u0161kega ujetnika, je bila pozornost politi\u010dnega sveta usmerjena v Ljubljano, de\u017eelno glavno mesto Kranjske v habsbur\u0161kem imperiju. Od 26. januarja t. l. je tam namre\u010d potekal kongres Svete alianse, ki so se ga udele\u017eili ruski car Aleksander I., ruski minister Nesselrode, minister in dr\u017eavni tajnik Kapodistrias, neapeljski vladar Ferdinand IV., avstrijski cesar Franc I., skupaj s prvim avstrijskim diplomatom Klemensom Wenzlom knezom Metternichom (1773\u20131859) ter vrsto drugih diplomatskih predstavnikov, med drugim Francije, Velike Britanije, Prusije in Svetega sede\u017ea. Povod za to sre\u010danje je bilo dogajanje v Neaplju v letu 1820 in tamkaj\u0161nja revolucija, do katere je pri\u0161lo junija tistega leta. Vladarji velesil Rusije, Prusije in Avstrije so neapeljskemu kralju ponudili voja\u0161ko pomo\u010d in v resnici so bili revolucionarji v Neaplju \u017ee marca 1821 dokon\u010dno premagani. Toda takrat so se revolucionarna gibanja razplamtela tudi v drugih delih Evrope, \u0161e posebej v Moldaviji in Vla\u0161ki.<\/p>\n\n\n\n

Prav sredi marca (19. marca) je car Aleksander I. v Ljubljani prejel novice o gr\u0161kem osvobodilnem gibanju izpod osmanskega jarma, ki se mu je na \u010delo postavil ruski general gr\u0161kih korenin Aleksander Ypsilanti (1792\u20131828). Ta je ob za\u010detku upora klical: \u00bbNa noge! Na noge! Za vero in domovino! Pri\u0161la je ura. Grki! \/\u2026\/ Vsa Gr\u010dija naj se zdru\u017ei v eni sami volji. Zven trobent in zamolklo zven\u010danje oro\u017eja vas kli\u010deta v boj; Evropa pri\u010dakuje od vas \u010dude\u017ee poguma; na\u0161i tirani trepe\u010dejo in se pripravljajo na beg<\/em>.\u00ab Sam je s svojimi nabranimi prostovoljci, med katerimi je bilo \u0161e nekaj ruskih \u010dastnikov gr\u0161kega porekla, 22. februarja pre\u010dkal reko Prut in dva dneva pozneje izdal svojo proklamacijo, v kateri je drzno zapisal, da ima za svoja dejanja tudi podporo velike sile. Tako kot vsi uporniki je tudi on ra\u010dunal na carjevo pomo\u010d; k uporu pa je podpihoval tudi janinski pa\u0161a, ki se je upiral sultanu. Toda carjev odgovor ni bil tak\u0161en, kakor si je \u017eelel. Aleksander I. je bil namre\u010d tedaj \u0161e vedno zvest \u010dlan Svete Alianse in o tem, na Kapodistriasovo \u017ealost, ni \u017eelel sli\u0161ati. Te aktivnosti na Vla\u0161kem in v Moldaviji so bile kaj kmalu zatrte s strani osmanskih sil, sam Ypsilanti pa je po porazu njegovih \u010det iskal zavetje na avstrijskih tleh, kjer so ga oblasti nato zaprle. Ve\u010d uspeha v boju za samostojnost so imeli Grki takrat in pozneje zato na Peloponezu, v Tesaliji ter na otokih.<\/p>\n\n\n\n

\"\"
Velikono\u010dna procesija na Mestnem trgu pred ljubljanskim magistratom leta 1821. Mestni muzej Ljubljana \/ MGML; foto Marko Zaplatil<\/em><\/figcaption><\/figure><\/div>\n\n\n\n
Pismo ruskega diplomata iz Ljubljane<\/strong><\/h5>\n\n\n\n

Ti revolucionarni dogodki so se dotaknili tudi pesnika v Ki\u0161injevu, kjer je nad njim z o\u010detovsko skrbjo bdel general Inzov. Pu\u0161kin je pazljivo spremljal novice o gr\u0161kem boju za svobodo ter posve\u010dal pesmi gr\u0161kim revolucionarjem in njihovemu voditelju ter svojo pripadnost ideji o svobodi izra\u017eal v \u0161tevilnih pismih, naslovljenih na prijatelje. Prve korake Ypsilantija je v pismu Davidovu tako opisoval kot briljantne in sre\u010dne ter bil prepri\u010dan, da bo Gr\u010dija iz tega boja iz\u0161la zmagovita. To gotovost mu je sprva dajala tudi aktivnost ruskih \u010det na moldavski meji in \u017eelel si je, da bi res posredovale, \u010demur bi se pridru\u017eil tudi sam. Ta njegova navdu\u0161enost je vznemirila predstavnike oblasti in pri\u0161la na uho tudi carju Aleksandru I. v ljubljanski \u0161kofijski dvorec, kjer je takrat stanoval. Naro\u010dil je svojemu zunanjemu ministru Kapodistriasu, naj pi\u0161e generalu Inzovu in poizve o tem, kako dogodki gr\u0161kega upora vplivajo na ruske \u010dastnike in generala, \u0161e posebej pa na pesnika. Pismo grofa Ioannisa Kapodistriasa je bilo v osnutku spisano dne 13. aprila 1821 v Ljubljani. Henrik Costa je dogajanje v de\u017eelnem glavnem mestu Kranjske tistega dne opisal tako: \u00bbVreme je tako spremenljivo kot v\u010deraj. Termometer je pokazal 11 stopinj toplote. V stolnici je bila danes zadu\u0161nica za cesarico Terezijo II., \u017eeno cesarja Franca. Udele\u017eili so se je vladarji, knezi, ministri. Z najvi\u0161jim kabinetnim pismom od danes je Nj. Viso\u010danstvo c. kr. majorju angle\u0161kih huzarjev grofu Gatterburgu v priznanje za njegovo odli\u010dno obna\u0161anje pri Orsegu podelilo mali kri\u017e Leopoldovega reda. Iz Mohilovega je prispel ruski carski generallajtnant, \u0161ef generalnega \u0161taba baron Dibi\u010d, v Petrograd je odpotoval carski generalmajor knez Lapouhin<\/em>.\u00ab<\/p>\n\n\n\n

Takrat so torej v diplomatskih vrstah omenjali tudi Pu\u0161kinovo ime, sestavljen pa je bil tudi Kapodistriasov osnutek pisma, ki je bil leta 1887 objavljen v reviji Russkaia Starina<\/em> in na katerega je v slovenskem prostoru opozarjal \u017ee Mile Klop\u010di\u010d. Osnutek pisma se glasi: <\/p>\n\n\n\n

\u00bbVa\u0161i visoki ekscelenci je bil pred nekaj \u010dasa poslan mladi Pu\u0161kin. Ker nimam nobenih novic o njegovem voja\u0161kem slu\u017eenju in obna\u0161anju, bi rad, milostljivi gospod, \u0161e posebej v sedanjih okoli\u0161\u010dinah izvedel za Va\u0161e iskreno mnenje o tem mladeni\u010du. Je poslu\u0161en vzgibom po naravi dobrega srca ali pa se vdaja vihram nebrzdane in \u0161kodljive domi\u0161ljije? V pri\u010dakovanju va\u0161ega odgovora \u2026\u00ab<\/em> K zapisu je bil na izvirniku dodan lastnoro\u010den zapis ruskega vladarja: \u00bbKot je re\u010deno, tako se bo zgodilo<\/em>.\u00ab<\/strong><\/p>Uradno pismo je bilo sestavljeno, podpisano in odposlano 25. aprila 1821 po dr\u017eavnem svetniku Pisaniju.<\/sub><\/cite><\/blockquote>\n\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n

Generalov odgovor<\/strong><\/h5>\n\n\n\n

General Inzov je na zaupno pismo odgovoril v svojem slogu, ki izkazuje, da je bil odnos med njim in Aleksandrom Pu\u0161kinom bolj o\u010detovski kakor oficirski, kar so ugotavljali \u017ee prvi Pu\u0161kinovi biografi. Pismo, objavljeno leta 1887 v \u017ee omenjeni reviji, se v slovenskem prevodu[1]<\/a> glasi:<\/p>\n\n\n\n

Milostljivi gospod, grof Ivan Antonovi\u010d! V zvezi s spo\u0161tljivim odgovorom Va\u0161e prevzvi\u0161enosti z dne (14.) 26. aprila imam \u010dast Vas obvestiti, da se k meni poslani sekretar kolegija Pu\u0161kin, ki z menoj \u017eivi v isti hi\u0161i, dobro obna\u0161a in se v teh nemirnih \u010dasih ne udele\u017euje nikakr\u0161nih slabih aktivnosti. Zaposlil sem ga s prevodom moldavskih, v franco\u0161\u010dini napisanih zakonov, v ru\u0161\u010dino in ga tudi z drugimi slu\u017ebenimi obveznostmi odvra\u010dam od ukvarjanja s praznimi stvarmi.<\/em><\/strong><\/p>

Spodbuja ga tisti duh, ki so ga bili polni vsi prebivalci Parnasa, s katerim posnema nekatere pisatelje. V svojih razgovorih z menoj v\u010dasih razodeva pesni\u0161ke zamisli. Prepri\u010dan sem, da ga bodo v tem pogledu leta in \u010dasi spametovali in bo s pomo\u010djo izku\u0161enj spoznal neutemeljenost prepri\u010danj, ki jih je osvojil z branjem \u0161kodljive literature pa tudi s prevzemanjem na\u010del tega stoletja.<\/em><\/strong><\/p>

V \u010dasu bivanja v prestolnici je iz dr\u017eavne blagajne letno prejemal 700 rubljev. Ker sedaj ne prejema podpore in je brez pomo\u010di svojega o\u010deta, se kljub moji pomo\u010di to pozna pri spodobnosti njegovega obla\u010denja. Zato mislim, da sem Vas, milostljivi gospod, dol\u017ean poni\u017eno prositi, da bi mu dolo\u010dili tisto podporo, ki jo je prejemal v Sankt Peterburgu.<\/em><\/strong><\/p>

Ko \u010dakam naklonjeno obvestilo Va\u0161e prevzvi\u0161enosti, izra\u017eam iskreno spo\u0161tovanje in popolno predanost. Milostljivemu gospodu, pokorni slu\u017eabnik, Ivan Inzov.<\/em><\/strong><\/p>[Zgoraj je pripis o prejemu]: \u00bb7600 \u2013 1. maja 1821\u00ab.<\/sub><\/em><\/cite><\/blockquote>\n\n\n\n

Naklonjeno in dokaj previdno Inzovo poro\u010dilo o Pu\u0161kinu, ki se v \u00bbteh nemirnih \u010dasih ne udele\u017euje nikakr\u0161nih slabih dejanj<\/em>\u00ab kakor tudi pro\u0161nja starega generala za svojega varovanca, je bila pri carju in oblasteh pozitivno sprejeta, saj je Aleksander nato res dobil izpla\u010dana zaostala sredstva, kakor ka\u017ee pripis, in je poslej tudi znova dobival pla\u010do, kakr\u0161no je imel v Sankt Peterburgu \u2013 700 rubljev letno. Sredstva so izpla\u010devali vsake tri mesece in jih po\u0161iljali Inzovu.<\/p>\n\n\n\n

Razo\u010darani Pu\u0161kin v Ki\u0161injevu<\/strong><\/h4>\n\n\n\n

Vendar stari general ni bil popolnoma iskren s svojimi nadrejenimi. Dr\u017ei, da Pu\u0161kin ni sodeloval v revolucionarnih dogodkih, a svoje naklonjenosti do voditeljev upora in dogajanj ni skrival in jih je mo\u010d najti v pesmih (npr. pesem Vojna<\/em>) in verzih, poslanih prijateljem. Celo ve\u010d, sam je pisal Ypsilantiju in pismo poslal preko mladega francoskega \u010dastnika, ki je zapustil Ki\u0161injev in se zna\u0161el pri upornikih. Na \u017ealost je to pismo izgubljeno. Ne glede na to, da se Pu\u0161kin ni udele\u017eil tega boja, pa je prav njegovo pero in obse\u017eno pisanje o gr\u0161kem uporu, kakor ugotavlja Demetrios J. Farsolas, postalo sredi\u0161\u010de umetni\u0161kega izra\u017eanja o helenisti\u010dni ideji svobode. Temu uporni\u0161tvu je bil zvest tako, da je tam menda postal celo prostozidar in se je vpisal v lo\u017eo \u00bbOvid \u0161t. 25<\/em>\u00ab.<\/p>\n\n\n\n

\"\"
Kip Pu\u0161kina v Ljubljani. Foto: David Petelin.<\/em><\/figcaption><\/figure><\/div>\n\n\n\n

Te aktivnosti so bile povod za nov sum oblasti in spet je general \u017ee novembra 1821 prejel vpra\u0161anje, kako se dr\u017ei njegov varovanec in zakaj se generalu ni zdelo vredno opazovati njegovega po\u010detja v prostozidarski lo\u017ei. Inzov je v svojem odgovoru znova branil Pu\u0161kina in menil, da v Ki\u0161injevu ne more vstopiti v nobeno lo\u017eo, saj jih tam ni. Toda Pu\u0161kin je bil takrat \u017ee pod nadzorom policije, ovadbe so se vrstile in dobro so bili pou\u010deni, da je bil zelo nezadovoljen nad dogodki in reakcijo ruske vlade glede gr\u0161kih upornikov, nad katerimi pa je po\u010dasi, spri\u010do novic o grozodejstvih, do katerih je prihajalo, tudi sam izgubljal navdu\u0161enost.<\/p>\n\n\n\n

Ni\u010d manj ni bil Pu\u0161kin vesel svoje slu\u017ebe v dolgo\u010dasnem Ki\u0161injevu. Upal je, da se bo lahko kmalu vrnil v carsko prestolnico, kar je izra\u017eal v pismih prijateljem, toda pisma so prihajala prepo\u010dasi in ni jih bilo malo, ki mu sploh niso pisali. Zdelo se je, kakor da je zapu\u0161\u010den in zaprt, pri \u010demer pa mu je kljub pridobljeni pla\u010di te\u017eave povzro\u010dal tudi denar. Tega ni bilo nikoli dovolj in \u00bbubijal se je z rev\u0161\u010dino\u00ab, kakor je pisal sam leta 1823 ter se predajal kartam, damam, verzom, prepirom in dvobojem. Stari general Inzov je moral ve\u010dkrat posredovati zaradi njegove vro\u010dekrvne vihravosti v njegovih sporih in je mladega varovanca v\u010dasih vtaknil v zapor, kamor ga je potem hodil obiskovat. Pu\u0161kin sam pa je upal, da bi ga spustili vsaj na dopust in leta 1823 je posebej prosil zanj, da bi obiskal St. Peterburg. A pro\u0161nja je bila odbita, Pu\u0161kinovo mra\u010dno razpolo\u017eenje pa je posku\u0161al izbolj\u0161ati Inzov, ki ga je koncem maja 1823 na pesnikovo izrecno prigovarjanje le spustil v Odeso. Toda takrat so \u017ee pri\u0161li tudi ukazi o njegovi prestavitvi. Pesnikovi prijatelji so namre\u010d uspeli prepri\u010dati dr\u017eavne oblastnike, da so ga premestili v Odeso in dodelili k novemu upravitelju ju\u017ene Rusije, grofu M. S. Voroncovu. Res je zapustil dolgo\u010dasno mesto Ki\u0161injev, a zapu\u0161\u010dal je tudi starega generala, ki je imel pesnika iskreno rad in mu je bil vedno o\u010detovsko naklonjen. Novi predstojnik je bil mo\u017e druga\u010dnega kova, niti malo podoben Inzovu.<\/p>\n\n\n\n

Nadaljnji dogodki v Pu\u0161kinovem \u017eivljenju so bili \u0161e kako viharni, a namen tega pisanja je bil pribli\u017eati pesnikovo \u017eivljenje od zgodnjih let pa do \u010dasa, ko je bil ruski dr\u017eavni vrh prisoten na kongresu, ki se je pred dvestotimi leti odvijal v Ljubljani. Res, da je to poizvedovanje o slavnem pesniku, ki je bilo poslano iz Ljubljane, predstavljalo le enega od tiso\u010derih obrobnih dopisov, ki so jih takrat predstavniki dr\u017eav po\u0161iljali iz glavnega mesta Kranjske, a morda prav te skromne vrstice in odgovor starega generala \u0161e nekoliko bolj pove\u017eejo velikana ruske poezije s slovenskim prostorom.<\/em><\/p>\n\n\n\n

\n\n\n\n

[1]<\/a> Za nov slovenski prevod doti\u010dnega pisma se iskreno zahvaljujem lomskemu \u017eupniku dr. Silvestru Novaku.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

\u00bbJaz pi\u0161em vam \u2013 je mar mogo\u010de?\u00ab Sloviti verzi iz Tatjaninega pisma, naslovljenega Evgeniju Onjeginu, vsako leto odmevajo po ruskih krajih; \u010de ne druga\u010de, gotovo vsaj vsakokrat 6. junija, ko Rusi obele\u017eujejo dan ruskega jezika \u2013 rojstni dan velikega ruskega pesnika Aleksandra Sergejevi\u010da Pu\u0161kina (1799\u20131837). Pesnik se je s svojimi pesmimi in deli zapisal v… Read More<\/a><\/p>","protected":false},"author":13,"featured_media":6515,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"_monsterinsights_skip_tracking":false,"_monsterinsights_sitenote_active":false,"_monsterinsights_sitenote_note":"","_monsterinsights_sitenote_category":0,"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[3646,2082,3647,2585,3648,120,1440,2589],"class_list":["post-6497","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-uncategorized","tag-aleksander-sergejevic-puskin","tag-car-aleksander-i","tag-ioannis-kapodistrias","tag-ljubljanski-kongres","tag-pesnistvo","tag-rusija","tag-st-peterburg","tag-sveta-aliansa"],"acf":[],"yoast_head":"\nPismo diplomata: nevidna vez med Pu\u0161kinom in Ljubljano - Zgodovina na dlani<\/title>\n<meta name=\"robots\" content=\"index, follow, max-snippet:-1, max-image-preview:large, max-video-preview:-1\" \/>\n<link rel=\"canonical\" href=\"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/pismo-diplomata-nevidna-vez-med-pesnikom-in-ljubljano\/\" \/>\n<meta property=\"og:locale\" content=\"en_GB\" \/>\n<meta property=\"og:type\" content=\"article\" \/>\n<meta property=\"og:title\" content=\"Pismo diplomata: nevidna vez med Pu\u0161kinom in Ljubljano - Zgodovina na dlani\" \/>\n<meta property=\"og:description\" content=\"\u00bbJaz pi\u0161em vam \u2013 je mar mogo\u010de?\u00ab Sloviti verzi iz Tatjaninega pisma, naslovljenega Evgeniju Onjeginu, vsako leto odmevajo po ruskih krajih; \u010de ne druga\u010de, gotovo vsaj vsakokrat 6. junija, ko Rusi obele\u017eujejo dan ruskega jezika \u2013 rojstni dan velikega ruskega pesnika Aleksandra Sergejevi\u010da Pu\u0161kina (1799\u20131837). Pesnik se je s svojimi pesmimi in deli zapisal v... Read More\" \/>\n<meta property=\"og:url\" content=\"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/pismo-diplomata-nevidna-vez-med-pesnikom-in-ljubljano\/\" \/>\n<meta property=\"og:site_name\" content=\"Zgodovina na dlani\" \/>\n<meta property=\"article:publisher\" content=\"https:\/\/www.facebook.com\/zgodovinanadlani\" \/>\n<meta property=\"article:published_time\" content=\"2021-05-20T12:33:25+00:00\" \/>\n<meta property=\"article:modified_time\" content=\"2021-08-03T17:34:49+00:00\" \/>\n<meta property=\"og:image\" content=\"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2021\/05\/187564452_492143062028519_5521185416738027553_n.jpg\" \/>\n\t<meta property=\"og:image:width\" content=\"1076\" \/>\n\t<meta property=\"og:image:height\" content=\"814\" \/>\n\t<meta property=\"og:image:type\" content=\"image\/jpeg\" \/>\n<meta name=\"author\" content=\"doc. dr. Miha \u0160imac\" \/>\n<meta name=\"twitter:label1\" content=\"Written by\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:data1\" content=\"doc. dr. Miha \u0160imac\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:label2\" content=\"Estimated reading time\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:data2\" content=\"16 minutes\" \/>\n<script type=\"application\/ld+json\" class=\"yoast-schema-graph\">{\"@context\":\"https:\\\/\\\/schema.org\",\"@graph\":[{\"@type\":\"Article\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/pismo-diplomata-nevidna-vez-med-pesnikom-in-ljubljano\\\/#article\",\"isPartOf\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/pismo-diplomata-nevidna-vez-med-pesnikom-in-ljubljano\\\/\"},\"author\":{\"name\":\"doc. dr. Miha \u0160imac\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#\\\/schema\\\/person\\\/d682833340c9e84377d2cccaa9f3627b\"},\"headline\":\"Pismo diplomata: nevidna vez med Pu\u0161kinom in Ljubljano\",\"datePublished\":\"2021-05-20T12:33:25+00:00\",\"dateModified\":\"2021-08-03T17:34:49+00:00\",\"mainEntityOfPage\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/pismo-diplomata-nevidna-vez-med-pesnikom-in-ljubljano\\\/\"},\"wordCount\":3675,\"commentCount\":0,\"publisher\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#organization\"},\"image\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/pismo-diplomata-nevidna-vez-med-pesnikom-in-ljubljano\\\/#primaryimage\"},\"thumbnailUrl\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2021\\\/05\\\/187564452_492143062028519_5521185416738027553_n.jpg\",\"keywords\":[\"Aleksander Sergejevi\u010d Pu\u0161kin\",\"car Aleksander I.\",\"Ioannis Kapodistrias\",\"Ljubljanski kongres\",\"pesni\u0161tvo\",\"Rusija\",\"St. Peterburg\",\"Sveta aliansa\"],\"articleSection\":[\"Uncategorized\"],\"inLanguage\":\"en-GB\",\"potentialAction\":[{\"@type\":\"CommentAction\",\"name\":\"Comment\",\"target\":[\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/pismo-diplomata-nevidna-vez-med-pesnikom-in-ljubljano\\\/#respond\"]}]},{\"@type\":\"WebPage\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/pismo-diplomata-nevidna-vez-med-pesnikom-in-ljubljano\\\/\",\"url\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/pismo-diplomata-nevidna-vez-med-pesnikom-in-ljubljano\\\/\",\"name\":\"Pismo diplomata: nevidna vez med Pu\u0161kinom in Ljubljano - Zgodovina na dlani\",\"isPartOf\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#website\"},\"primaryImageOfPage\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/pismo-diplomata-nevidna-vez-med-pesnikom-in-ljubljano\\\/#primaryimage\"},\"image\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/pismo-diplomata-nevidna-vez-med-pesnikom-in-ljubljano\\\/#primaryimage\"},\"thumbnailUrl\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2021\\\/05\\\/187564452_492143062028519_5521185416738027553_n.jpg\",\"datePublished\":\"2021-05-20T12:33:25+00:00\",\"dateModified\":\"2021-08-03T17:34:49+00:00\",\"breadcrumb\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/pismo-diplomata-nevidna-vez-med-pesnikom-in-ljubljano\\\/#breadcrumb\"},\"inLanguage\":\"en-GB\",\"potentialAction\":[{\"@type\":\"ReadAction\",\"target\":[\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/pismo-diplomata-nevidna-vez-med-pesnikom-in-ljubljano\\\/\"]}]},{\"@type\":\"ImageObject\",\"inLanguage\":\"en-GB\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/pismo-diplomata-nevidna-vez-med-pesnikom-in-ljubljano\\\/#primaryimage\",\"url\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2021\\\/05\\\/187564452_492143062028519_5521185416738027553_n.jpg\",\"contentUrl\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2021\\\/05\\\/187564452_492143062028519_5521185416738027553_n.jpg\",\"width\":1076,\"height\":814,\"caption\":\"Pu\u0161kinov kip v Ljubljani. Foto: David Petelin.\"},{\"@type\":\"BreadcrumbList\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/pismo-diplomata-nevidna-vez-med-pesnikom-in-ljubljano\\\/#breadcrumb\",\"itemListElement\":[{\"@type\":\"ListItem\",\"position\":1,\"name\":\"Home\",\"item\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/\"},{\"@type\":\"ListItem\",\"position\":2,\"name\":\"Pismo diplomata: nevidna vez med Pu\u0161kinom in Ljubljano\"}]},{\"@type\":\"WebSite\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#website\",\"url\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/\",\"name\":\"Zgodovina na dlani\",\"description\":\"Zgodovina je u\u010diteljica \u017eivljenja\",\"publisher\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#organization\"},\"potentialAction\":[{\"@type\":\"SearchAction\",\"target\":{\"@type\":\"EntryPoint\",\"urlTemplate\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/?s={search_term_string}\"},\"query-input\":{\"@type\":\"PropertyValueSpecification\",\"valueRequired\":true,\"valueName\":\"search_term_string\"}}],\"inLanguage\":\"en-GB\"},{\"@type\":\"Organization\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#organization\",\"name\":\"Zgodovina na dlani\",\"url\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/\",\"logo\":{\"@type\":\"ImageObject\",\"inLanguage\":\"en-GB\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#\\\/schema\\\/logo\\\/image\\\/\",\"url\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2023\\\/08\\\/cropped-zgodovinanadlani-logo-2023.webp\",\"contentUrl\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2023\\\/08\\\/cropped-zgodovinanadlani-logo-2023.webp\",\"width\":250,\"height\":66,\"caption\":\"Zgodovina na dlani\"},\"image\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#\\\/schema\\\/logo\\\/image\\\/\"},\"sameAs\":[\"https:\\\/\\\/www.facebook.com\\\/zgodovinanadlani\",\"https:\\\/\\\/x.com\\\/zgodnadlani\"]},{\"@type\":\"Person\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#\\\/schema\\\/person\\\/d682833340c9e84377d2cccaa9f3627b\",\"name\":\"doc. dr. Miha \u0160imac\",\"image\":{\"@type\":\"ImageObject\",\"inLanguage\":\"en-GB\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/secure.gravatar.com\\\/avatar\\\/6d86ec18c2687dc0612bb239887d01f5b895468416774bfdd8c2de8b33a288b2?s=96&d=mm&r=g\",\"url\":\"https:\\\/\\\/secure.gravatar.com\\\/avatar\\\/6d86ec18c2687dc0612bb239887d01f5b895468416774bfdd8c2de8b33a288b2?s=96&d=mm&r=g\",\"contentUrl\":\"https:\\\/\\\/secure.gravatar.com\\\/avatar\\\/6d86ec18c2687dc0612bb239887d01f5b895468416774bfdd8c2de8b33a288b2?s=96&d=mm&r=g\",\"caption\":\"doc. dr. Miha \u0160imac\"},\"url\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/en\\\/author\\\/mihas\\\/\"}]}<\/script>\n<!-- \/ Yoast SEO plugin. -->","yoast_head_json":{"title":"Pismo diplomata: nevidna vez med Pu\u0161kinom in Ljubljano - Zgodovina na dlani","robots":{"index":"index","follow":"follow","max-snippet":"max-snippet:-1","max-image-preview":"max-image-preview:large","max-video-preview":"max-video-preview:-1"},"canonical":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/pismo-diplomata-nevidna-vez-med-pesnikom-in-ljubljano\/","og_locale":"en_GB","og_type":"article","og_title":"Pismo diplomata: nevidna vez med Pu\u0161kinom in Ljubljano - Zgodovina na dlani","og_description":"\u00bbJaz pi\u0161em vam \u2013 je mar mogo\u010de?\u00ab Sloviti verzi iz Tatjaninega pisma, naslovljenega Evgeniju Onjeginu, vsako leto odmevajo po ruskih krajih; \u010de ne druga\u010de, gotovo vsaj vsakokrat 6. junija, ko Rusi obele\u017eujejo dan ruskega jezika \u2013 rojstni dan velikega ruskega pesnika Aleksandra Sergejevi\u010da Pu\u0161kina (1799\u20131837). Pesnik se je s svojimi pesmimi in deli zapisal v... Read More","og_url":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/pismo-diplomata-nevidna-vez-med-pesnikom-in-ljubljano\/","og_site_name":"Zgodovina na dlani","article_publisher":"https:\/\/www.facebook.com\/zgodovinanadlani","article_published_time":"2021-05-20T12:33:25+00:00","article_modified_time":"2021-08-03T17:34:49+00:00","og_image":[{"width":1076,"height":814,"url":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2021\/05\/187564452_492143062028519_5521185416738027553_n.jpg","type":"image\/jpeg"}],"author":"doc. dr. Miha \u0160imac","twitter_misc":{"Written by":"doc. dr. Miha \u0160imac","Estimated reading time":"16 minutes"},"schema":{"@context":"https:\/\/schema.org","@graph":[{"@type":"Article","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/pismo-diplomata-nevidna-vez-med-pesnikom-in-ljubljano\/#article","isPartOf":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/pismo-diplomata-nevidna-vez-med-pesnikom-in-ljubljano\/"},"author":{"name":"doc. dr. Miha \u0160imac","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#\/schema\/person\/d682833340c9e84377d2cccaa9f3627b"},"headline":"Pismo diplomata: nevidna vez med Pu\u0161kinom in Ljubljano","datePublished":"2021-05-20T12:33:25+00:00","dateModified":"2021-08-03T17:34:49+00:00","mainEntityOfPage":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/pismo-diplomata-nevidna-vez-med-pesnikom-in-ljubljano\/"},"wordCount":3675,"commentCount":0,"publisher":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#organization"},"image":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/pismo-diplomata-nevidna-vez-med-pesnikom-in-ljubljano\/#primaryimage"},"thumbnailUrl":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2021\/05\/187564452_492143062028519_5521185416738027553_n.jpg","keywords":["Aleksander Sergejevi\u010d Pu\u0161kin","car Aleksander I.","Ioannis Kapodistrias","Ljubljanski kongres","pesni\u0161tvo","Rusija","St. Peterburg","Sveta aliansa"],"articleSection":["Uncategorized"],"inLanguage":"en-GB","potentialAction":[{"@type":"CommentAction","name":"Comment","target":["https:\/\/zgodovinanadlani.si\/pismo-diplomata-nevidna-vez-med-pesnikom-in-ljubljano\/#respond"]}]},{"@type":"WebPage","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/pismo-diplomata-nevidna-vez-med-pesnikom-in-ljubljano\/","url":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/pismo-diplomata-nevidna-vez-med-pesnikom-in-ljubljano\/","name":"Pismo diplomata: nevidna vez med Pu\u0161kinom in Ljubljano - Zgodovina na dlani","isPartOf":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#website"},"primaryImageOfPage":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/pismo-diplomata-nevidna-vez-med-pesnikom-in-ljubljano\/#primaryimage"},"image":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/pismo-diplomata-nevidna-vez-med-pesnikom-in-ljubljano\/#primaryimage"},"thumbnailUrl":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2021\/05\/187564452_492143062028519_5521185416738027553_n.jpg","datePublished":"2021-05-20T12:33:25+00:00","dateModified":"2021-08-03T17:34:49+00:00","breadcrumb":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/pismo-diplomata-nevidna-vez-med-pesnikom-in-ljubljano\/#breadcrumb"},"inLanguage":"en-GB","potentialAction":[{"@type":"ReadAction","target":["https:\/\/zgodovinanadlani.si\/pismo-diplomata-nevidna-vez-med-pesnikom-in-ljubljano\/"]}]},{"@type":"ImageObject","inLanguage":"en-GB","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/pismo-diplomata-nevidna-vez-med-pesnikom-in-ljubljano\/#primaryimage","url":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2021\/05\/187564452_492143062028519_5521185416738027553_n.jpg","contentUrl":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2021\/05\/187564452_492143062028519_5521185416738027553_n.jpg","width":1076,"height":814,"caption":"Pu\u0161kinov kip v Ljubljani. Foto: David Petelin."},{"@type":"BreadcrumbList","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/pismo-diplomata-nevidna-vez-med-pesnikom-in-ljubljano\/#breadcrumb","itemListElement":[{"@type":"ListItem","position":1,"name":"Home","item":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/"},{"@type":"ListItem","position":2,"name":"Pismo diplomata: nevidna vez med Pu\u0161kinom in Ljubljano"}]},{"@type":"WebSite","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#website","url":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/","name":"Zgodovina na dlani","description":"Zgodovina je u\u010diteljica \u017eivljenja","publisher":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#organization"},"potentialAction":[{"@type":"SearchAction","target":{"@type":"EntryPoint","urlTemplate":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/?s={search_term_string}"},"query-input":{"@type":"PropertyValueSpecification","valueRequired":true,"valueName":"search_term_string"}}],"inLanguage":"en-GB"},{"@type":"Organization","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#organization","name":"Zgodovina na dlani","url":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/","logo":{"@type":"ImageObject","inLanguage":"en-GB","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#\/schema\/logo\/image\/","url":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2023\/08\/cropped-zgodovinanadlani-logo-2023.webp","contentUrl":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2023\/08\/cropped-zgodovinanadlani-logo-2023.webp","width":250,"height":66,"caption":"Zgodovina na dlani"},"image":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#\/schema\/logo\/image\/"},"sameAs":["https:\/\/www.facebook.com\/zgodovinanadlani","https:\/\/x.com\/zgodnadlani"]},{"@type":"Person","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#\/schema\/person\/d682833340c9e84377d2cccaa9f3627b","name":"doc. dr. Miha \u0160imac","image":{"@type":"ImageObject","inLanguage":"en-GB","@id":"https:\/\/secure.gravatar.com\/avatar\/6d86ec18c2687dc0612bb239887d01f5b895468416774bfdd8c2de8b33a288b2?s=96&d=mm&r=g","url":"https:\/\/secure.gravatar.com\/avatar\/6d86ec18c2687dc0612bb239887d01f5b895468416774bfdd8c2de8b33a288b2?s=96&d=mm&r=g","contentUrl":"https:\/\/secure.gravatar.com\/avatar\/6d86ec18c2687dc0612bb239887d01f5b895468416774bfdd8c2de8b33a288b2?s=96&d=mm&r=g","caption":"doc. dr. Miha \u0160imac"},"url":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/author\/mihas\/"}]}},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/6497","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/13"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=6497"}],"version-history":[{"count":24,"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/6497\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":6536,"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/6497\/revisions\/6536"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/6515"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=6497"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=6497"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=6497"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}