{"id":6555,"date":"2021-07-06T21:31:04","date_gmt":"2021-07-06T19:31:04","guid":{"rendered":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/?p=6555"},"modified":"2021-08-03T19:34:41","modified_gmt":"2021-08-03T17:34:41","slug":"200-let-od-smrti-napoleona-bonaparta","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/200-let-od-smrti-napoleona-bonaparta\/","title":{"rendered":"200 let od smrti Napoleona Bonaparta"},"content":{"rendered":"
\n
\"\"
\n

<\/p>\n<\/div><\/div>\n\n\n\n

Letos obele\u017eujemo 200 let od smrti francoskega dr\u017eavnika in vojskovodje Napoleona Bonaparta. V \u010dasu ko se je v Ljubljani zaklju\u010deval kongres svete alianse<\/a> se je 5. maja 1821 na otoku Sveta Helena kon\u010dalo tudi \u017eivljenje Napoleona Bonaparta. Kaj je pripeljalo do te tragi\u010dne usode pa v nadaljevanju.<\/strong><\/p>\n<\/div><\/div>\n\n\n\n\n\n\n\n

Napoleon se je rodil 15. avgusta 1769 v Ajacciu na Korziki (rojen kot Napoleone di Buonaparte), le leto dni po tem, ko so Francozi od republike Genova otok dobili v upravljanje. Njegovi star\u0161i so bili ni\u017eji plemi\u010di italijanskega porekla, ki so se na otoku naselili po odhodu iz Toskane. Bil je izjemno inteligenten, v \u0161oli mu je \u0161lo odli\u010dno. Kon\u010dal je voja\u0161ko akademijo v Franciji in postal \u010dastnik v topni\u0161ki enoti.<\/p>\n\n\n\n

Ko se je za\u010dela francoska revolucija (1789), se je vrnil na Korziko, da bi popazil na dru\u017eino, se pridru\u017eil republikanskim prostovoljcem in postal podpolkovnik bataljona. Bil je zagovornik republikanskih idej ter stali\u0161\u010d jakobincev. Leta 1793 se je s Korzike z dru\u017eino umaknil v celinsko Francijo.<\/p>\n\n\n\n

Zelo pomemben dogodek, ki je povzro\u010dil hitro Napoleonovo napredovanje, se je zgodil oktobra 1795 v Parizu v spopadu med republikanskimi in rojalisti\u010dnimi vojskami. Rojalisti, ki so jih podprli Britanci, so napredovali proti prestolnici, republikanske enote so za\u010dele dezertirati in celotna vlada je bila v nevarnosti, da pade. Napoleon je prevzel obrambo, kljub temu da je sovra\u017enik imel \u0161estkrat ve\u010d vojakov. Ubranil je vse napade rojalisti\u010dne vojske, nato pa ukazal protinapad, ki je prinesel zmago republikanski strani. Napoleon je postal narodni heroj, divizijski general, pol leta kasneje pa je \u017ee dobil poveljstvo nad celotno armado v revolucionarnih vojnah v Italiji.<\/p>\n\n\n\n

Napoleonovi vojni pohodi<\/strong><\/h5>\n\n\n\n

Tam so se Francozi spopadali s Habsbur\u017eani, Rusi, Bene\u0161ko republiko in ostalimi italijanskimi dr\u017eavicami. Rezultat kampanj, ki so se kon\u010dale leta 1801, je bil nastanek \u0161tevilnih italijanskih klientelnih dr\u017eavic pod francoskim nadzorom ter predvsem konec Bene\u0161ke republike (1797), \u010digar ozemlje si je razdelil s Habsbur\u017eani. Leta 1798 je sledila \u0161e invazija v Egipt in Sirijo, ki je Napoleona izstrelila med zvezde in ob zmagi nad \u0161tevil\u010dno mo\u010dno armado mamelukov pokazala kak\u0161en voja\u0161ki genij je. Kljub temu, da ekspedicija na koncu ni bila uspe\u0161na in se je armada Orienta morala umakniti iz Bli\u017enjega vzhoda in Afrike, je politi\u010dna mo\u010d Napoleona doma zrasla. Mimogrede, francoska prisotnost na tem podro\u010dju je doprinesla tudi k razvoju vede egiptologije.<\/p>\n\n\n\n

Novembra 1799 je Napoleon izvedel dr\u017eavni udar in postal prvi konzul Francije (funkcija je postala dosmrtna), leta 1804 pa se je razglasil za cesarja Francozov. S cesarskim nazivom je sku\u0161al pokazati, da bo nadaljeval tradicijo Karla Velikega in rimskih cesarjev. Leta 1803 se je za\u010dela vojna t. i. Tretje koalicije (1803-1806), v kateri so se Francozi spopadli z Veliko Britanijo, Rusijo in Svetim rimskim cesarstvom. Vrhunec Napoleonovih podvigov je bila zagotovo bitka pri Austerlitzu, poznana kot bitka treh cesarjev, v kateri so Francozi decembra 1805 prepri\u010dljivo premagali \u0161tevil\u010dno mo\u010dnej\u0161o armado ruskega in avstrijskega cesarstva. Bitka je bila tudi zelo pomembna, saj je le dva meseca prej britansko ladjevje premagalo francosko-\u0161pansko floto pri Trafalgarju. Rezultat bitke je bil izhod Habsbur\u017eanov iz vojne in konec Svetega rimskega cesarstva, ki je prenehalo obstajati po tiso\u010d letih (mirovna pogodba v Pressburgu\/Bratislavi).<\/p>\n\n\n\n

Sledila je vojna t.i. \u010cetrte koalicije, v kateri se je Napoleon spopadel \u0161e s Prusi in Rusi na kopnem, medtem ko se je na morju \u0161e vedno neuspe\u0161no bojeval proti britanski kraljevi mornarici. V bitkah pri Jenih in Auerstadtu so bili leta 1806 premagani Prusi, leto kasneje pa \u0161e Rusi v bitki pri Friedlandu. Napoleon je nasprotnike prisilil v podpis pogodbe v Tilistu, ki je predvsem prizadela Prusijo. Napoleon je znova ustvaril svoje klientelne dr\u017eave, kot so Vestfalska kne\u017eevina, Var\u0161avsko vojvodstvo ter svobodno mesto Danzig (Gdansk).<\/p>\n\n\n\n

Dve leti kasneje so se spopadi spet za\u010deli z Avstrijskim cesarstvom v vojni t.i. Pete koalicije. Napoleon je bil uspe\u0161en tudi tokrat, nasprotnike je julija 1809 prepri\u010dljivo premagal v bitki pri Wagramu. Sledila je pogodba podpisana v Sch\u00f6nbrunnu oktobra 1809. Tokrat Napoleon ni bil tako prizanesljiv do Avstrije kot po bitki pri Austerlitzu in Habsbur\u017eani so izgubili \u0161tevilne teritorije, nastale pa so tudi Ilirske province (1809-1813), ki so se raztezale vse od Tirolske pa do Dubrovnika, glavno mesto pa je bila Ljubljana.<\/p>\n\n\n\n

Leta 1810 je izgledalo, da Napoleona, vsaj na kopnem, ni mogo\u010de premagati. Edini tar\u010di napada sta ostali \u0161e Osmansko in Rusko cesarstvo, medtem ko je Velika Britanija zaradi mo\u010di svoje kraljeve mornarice \u0161e ostajala relativno varna. Sultan se je \u017ee pripravljal na novo vojno z Napoleonom, saj mu je francoska vojska z namestitvijo v Ilirskih provincah stala na meji z Bosno in Hercegovino oziroma tako reko\u010d pred vrati.<\/p>\n\n\n\n

\"\"
Prihod Napoleonovih enot v \u0160panijo leta 1808. Vir: Wikipedia.<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n

Do napada na Osmane pa ni pri\u0161lo, saj so se za\u010dele priprave na invazijo v Rusije. Poleti 1812 se je za\u010del napad s kar 400.000 vojaki. V domovino se je na koncu vrnila le desetina in pohod se je kon\u010dal katastrofalno. Najbolj znana je bila bitka pri Borodinu, kjer so Francozi slavili Pirovo zmago, saj so bili  njej popolnoma zdesetkani. V Rusiji je Napoleonova taktika zmagati z eno veliko bitko ali maksimalno dvema ali trema bitkama in potem prisiliti nasprotnika v podpis mirovne pogodbe, klavrno propadla. Rusi niso bili zainteresirani za pogajanja in Napoleon je bil prisiljen v umik.<\/p>\n\n\n\n

Medtem se je tudi zasedba Iberskega polotoka spreminjala v pravo katastrofo. Britanska kraljeva mornarica je dobavljala oro\u017eje in logisti\u010dne podatke \u0161panskim in portugalskim upornikom, ki so iz meseca v mesec z nenehnimi gverilskimi napadi slabili francoske sile name\u0161\u010dane v tem delu Evrope. Vladavina Napoleonovega brata kralja Josepha Bonaparta je bila tako na Iberskem polotoku kratkega veka.<\/p>\n\n\n\n

Ko se je Napoleonova Grande Armee umikala iz Rusije, se je za\u010dela \u0161e vojna t. i. \u0160este koalicije, ki je oktobra 1813 kulminirala v bitki pri Leipzigu, znana tudi kot bitka narodov, in prinesla zmago zdru\u017eeni rusko-avstrijsko-prusko-\u0161vedski vojski. Prvi\u010d po ve\u010d kot 15 letih vojskovanja na severnoafri\u0161kem in evropskem boji\u0161\u010du je bil Napoleon v eni sami bitki premagan. Bil se je prisiljen umakniti v Francijo, armade \u00bb\u0160este koalicije\u00ab pa so v za\u010detku leta 1814 za\u010dele invazijo na Francijo, po kateri je bil Napoleon prisiljen, da abdicira in se maja 1814 umakne na Elbo.<\/p>\n\n\n\n

Uspel mu je sicer \u0161e en neverjeten podvig, saj se je z Elbe vrnil s pomo\u010djo svojih podpornikov in pri\u0161el na oblast za to\u010dno sto dni. Razmeroma hitro je spet zbral \u0161tevil\u010dno armado, ki pa vseeno ni bila niti pribli\u017eno tako velika kot tista, ki je tri leta prej za\u010dela invazijo na Rusijo. Dokon\u010dno je bil pora\u017een junija 1815 pri Waterlooju v Belgiji s strani britansko-pruske armade v najve\u010dji bitki vojne \u00bbSedme koalicije\u00ab. A tudi \u010de bi uspel zmagati pri Waterlooju, je bil poraz neizogiben, saj je proti Franciji mar\u0161iralo 200.000 ruskih vojakov, ki se v Waterlooju \u0161e niso uspele zdru\u017eiti s svojimi pruskimi in britanskimi zavezniki.<\/p>\n\n\n\n

Napoleon je bil pregnan na samoten otok Sveta Helena sredi Atlantskega oceana. Tam je napisal \u0161tiri serije spominov. V njih je priznal nekaj napak, med njimi pa ni bilo napada na Rusijo, saj je ostajal prepri\u010dan, da bi lahko zmagal, \u010de ga ne bi izdalo vreme. Umrl je 5. maja 1821. Obstaja teorija, da so ga leta zastrupljali z arzenikom, a najverjetneje je umrl za dedno boleznijo, rakom \u017eelodca, ki je prizadel tudi \u0161tevilne njegove sorodnike.<\/p>\n\n\n\n

Napoleon kot voja\u0161ki strateg<\/strong><\/h5>\n\n\n\n
\"\"
Francosko cesarstvo leta 1812. Vir: Wikipedia.<\/figcaption><\/figure><\/div>\n\n\n\n

Napoleona smatramo za enega najve\u010djih voja\u0161kih poveljnikov v celotni voja\u0161ki zgodovini in o njegovi taktiki in podvigih se u\u010dijo \u0161tudenti po celem svetu. Tekom svojega poveljevanja je uvedel veliko novitet v francoski vojski. Ena takih je bila, da za napredovanje v vojski ni bilo ve\u010d potrebno biti aristokratskega izvora. Ni se sicer dogajalo, da so kmetje postali generali, so pa pri\u0161li do \u010dina majorja. Napoleon je v vojsko vpoklical vse, ki so bili zmo\u017eni nositi oro\u017eje. Tako je v \u010dasu, ko so \u0161e v za\u010detku njegovih osvajanj prevladovale vojske najemnikov, prepre\u010dil \u0161tevilna dezerterstva in se prakti\u010dno lahko zanesel na vsakega svojega vojaka. Dejal naj bi, da je na bojnem polju pomemben vsak mo\u017e in naj mu pred bitko pripeljejo na boji\u0161\u010de tudi kuharja.<\/p>\n\n\n\n

Vojake so za\u010deli u\u010diti tistega, kar so potrebovali na boji\u0161\u010du, pri njih so razvijali iniciativnost, iznajdljivost, vzdr\u017eljivost, odlo\u010dnost, zavesten odnos do izvajanja bojnih nalog. V svoji vojski je uvedel tudi \u0161tevilne in\u017eenirske bataljone. Imel je stalni vojni \u0161tab, vendar je sku\u0161al med bojem celotni vojski  poveljevati bodisi osebno bodisi samo prek svojih kurirjev. Posodobil je tudi sistem preskrbe enot. V bojnih pohodih je uporabljal kombiniran sistem preskrbe – uporabo krajevnih zmogljivosti in rezerve v skladi\u0161\u010dih. Ni ve\u010d veljalo pravilo, da se lahko vojska oddalji od svojih preskrbovalnih baz samo do razdalje tri do pet dni hoda, temve\u010d se je oskrbovala tudi z rekvizicijo ali kupovanjem na terenu. To ji je omogo\u010dalo nenavadno hitro premikanje in s tem nenaden pojav na dolo\u010denem obmo\u010dju.<\/p>\n\n\n\n

Napoleon je znal izkoristiti moralno mo\u010d svoje vojske. Francoski vojak je v vsako bitko vstopal prepri\u010dan, da \u0161iri ideje revolucije, razsvetljenstva in napredka ter osvobaja izpod imperializma zasu\u017enjene narode. Naj\u0161tevil\u010dnej\u0161i rod vojske je kljub vsemu ostala pehota, drugi najve\u010dji je bila konjenica, ki je sestavljala pribli\u017eno tretjino oboro\u017eenih sil Grande Armee. Napoleon pa je zelo pove\u010dal \u0161tevilo artilerijskih bataljonov, ki so se prav po njegovi zaslugi v \u010dasu vojn v za\u010detku 19. stoletja razvile kot samostojen rod v vojski.<\/p>\n\n\n\n

Napoleon je znal izjemno var\u010devati s svojo vojsko in je zato kljub temu, da je bil skoraj vedno \u0161tevil\u010dno \u0161ibkej\u0161i, uspel zmagovati. Bil je prepri\u010dan, da rezerve lahko odlo\u010dijo izhod bitke, kar se je pogosto tudi zgodilo. Tudi po koncu bitke, v kateri je bil zmagovalec, je ukazal zasleditev nasprotnikovih vojska, ki so se umikale. \u017delel je popolnoma uni\u010diti nasprotnika ali zase\u010di \u010dim ve\u010dje \u0161tevilo sovra\u017enikovih vojakov in ga \u010dim bolj oslabiti pred pogajanji. Kar nas tudi spet pripelje na glavno Napoleonovo taktiko in strategijo. S mo\u010dno koncentracijo sil napasti nasprotnika, ga poraziti v glavni bitki, nato pa ga prisiliti na podpis neugodne mirovne pogodbe.<\/p>\n\n\n\n

Vendar pa je s \u0161tevilnimi voja\u0161kimi uspehi rasla tudi njegova aroganca in podcenjevanje nasprotnikov, kar je dokon\u010dno pripeljalo do njegovega poraza. Boj proti vizionarjem kot so bili Aleksander Suvorov, Mihail Kutuzov ali vojvoda Wellington zagotovo ni bil enak kot boj proti voja\u0161kim poveljnikom in vojskam slabih absolutisti\u010dno-fevdalnih italijanskih in nem\u0161kih mestnih dr\u017eav.<\/p>\n\n\n\n

Napoleonova zapu\u0161\u010dina<\/strong><\/h5>\n\n\n\n

\u0160e dvesto leto po njegovi smrti je zelo te\u017eko podati sodbo ali gre za razsvetljenskega junaka in osvoboditelja ali zgolj za despotskega tirana in zlo\u010dinca ter megalomanskega osvajalca. K percepciji veliko pripomore kraj bivanja takratnih prebivalcev. Za nekatera ljudstva v Severni Afriki in na Bli\u017enjem vzhodu je bil osvoboditelj pred \u00bbtiranijo\u00ab Osmanskega cesarstva. Zagotovo ga zelo cenijo tudi na Poljskem, kjer je ustanovil Var\u0161avsko vojvodstvo, potem ko so Habsbur\u017eani, Prusi in Rusi v desetletjih prej trikrat delili Poljsko. So pa zagotovo njegovi voja\u0161ki pohodi prinesli tudi strahovito opusto\u0161enje, predvsem v Nem\u010diji, Rusiji, \u0160paniji in na Portugalskem.<\/p>\n\n\n\n

\"botani\u010dni
Najstarej\u0161a ohranjena fotografija Botani\u010dnega iz leta 1870. Foto: botanicni-vrt.si<\/figcaption><\/figure><\/div>\n\n\n\n

Tudi pri nas bi o zapu\u0161\u010dini Napoleona lahko veliko pisali. V Ljubljani so nam Francozi zapustili Botani\u010dni vrt, dizajnirali park Tivoli, uvedli civilne poroke, Slovenci in Hrvati pa so se lahko v Ilirskih provincah v \u0161olah u\u010dili v svojem jeziku. Z tak\u0161nimi potezami so seveda Francozi \u017eeleli pritegniti doma\u010de prebivalstvo na svojo stran in jih obrniti proti biv\u0161im oblastnikom Habsbur\u017eanom. A jih ve\u010dina prebivalstva vseeno ni sprejela, njihove sekularne reforme so \u0161tevilni razumeli kot bogokletne, doma\u010di fantje so morali v francosko vojsko, davki pa so bili visoki.<\/p>\n\n\n\n

Najve\u010dji dose\u017eek Napoleona je bil po mnenju \u0161tevilnih zgodovinarjev Napoleonski civilni zakonik, ki je bil uveden po celotni celinski Evropi, na Japonskem, v Ju\u017eni Ameriki in drugje po svetu. Napoleon je bil prepri\u010dan, da v svojem kontinentalnem sistemu potrebuje tudi enoten zakonik in le-ta je bil najve\u010dji uspeh na podro\u010dju pravosodja vse od \u010dasa Rimskega imperija in Rimskega prava.<\/p>\n\n\n\n

O Napoleonu bi lahko pisali \u0161e na dolgo in \u0161iroko, se podrobno posvetili \u0161tevilnim njegovim bitkam, odnosu do su\u017eenjstva in zakaj ga je ponovno vpeljal, njegovi zapu\u0161\u010dini v na\u0161ih krajih, osebnosti in odnosu do idej francoske revolucije ali razpravljali o tem ali je s tem, ko je postal cesar, uni\u010dil ideje revolucije, za katere se je boril v mladosti, in posledi\u010dno postal naslednik cesarja Ludvika XVI. Zagotovo pa gre za eno najbolj markantnih osebnosti v evropski in svetovni zgodovini, ki je tudi pri nas pustila neizbrisen pe\u010dat. Ve\u010d o slednjem si lahko preberete v \u010dlanku Botani\u010dni vrt<\/a><\/em><\/strong>, medtem ko smo se v na\u0161i rubriki \u00bbNa dana\u0161nji dan\u00ab posvetili nekaterim bitkam iz \u010dasa Napoleonskih vojn kot so bitka pri Leipzigu<\/a>, Borodinu<\/a>, Dresdnu<\/a>, Bautznu <\/a><\/em><\/strong>in dvorcu Brienne<\/a><\/em><\/strong>.<\/p>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Letos obele\u017eujemo 200 let od smrti francoskega dr\u017eavnika in vojskovodje Napoleona Bonaparta.<\/p>","protected":false},"author":5,"featured_media":6575,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"_monsterinsights_skip_tracking":false,"_monsterinsights_sitenote_active":false,"_monsterinsights_sitenote_note":"","_monsterinsights_sitenote_category":0,"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[1296,1849,2973,2662,2663,610,1273,1275],"class_list":["post-6555","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-uncategorized","tag-bitka-pri-bautznu","tag-bitka-pri-borodinu","tag-bitka-pri-dresdnu","tag-bitka-za-brienne","tag-bitka-za-dvorec-brienne","tag-ilirske-province","tag-napoleon-bonaparte","tag-napoleonske-vojne"],"acf":[],"yoast_head":"\n200 let od smrti Napoleona Bonaparta - Zgodovina na dlani<\/title>\n<meta name=\"description\" content=\"Letos obele\u017eujemo 200 let od smrti francoskega dr\u017eavnika in vojskovodje Napoleona Bonaparta.\" \/>\n<meta name=\"robots\" content=\"index, follow, max-snippet:-1, max-image-preview:large, max-video-preview:-1\" \/>\n<link rel=\"canonical\" href=\"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/200-let-od-smrti-napoleona-bonaparta\/\" \/>\n<meta property=\"og:locale\" content=\"en_GB\" \/>\n<meta property=\"og:type\" content=\"article\" \/>\n<meta property=\"og:title\" content=\"200 let od smrti Napoleona Bonaparta - Zgodovina na dlani\" \/>\n<meta property=\"og:description\" content=\"Letos obele\u017eujemo 200 let od smrti francoskega dr\u017eavnika in vojskovodje Napoleona Bonaparta.\" \/>\n<meta property=\"og:url\" content=\"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/200-let-od-smrti-napoleona-bonaparta\/\" \/>\n<meta property=\"og:site_name\" content=\"Zgodovina na dlani\" \/>\n<meta property=\"article:publisher\" content=\"https:\/\/www.facebook.com\/zgodovinanadlani\" \/>\n<meta property=\"article:published_time\" content=\"2021-07-06T19:31:04+00:00\" \/>\n<meta property=\"article:modified_time\" content=\"2021-08-03T17:34:41+00:00\" \/>\n<meta property=\"og:image\" content=\"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2021\/07\/image_2021-07-06_213008-e1625600060965.png\" \/>\n\t<meta property=\"og:image:width\" content=\"620\" \/>\n\t<meta property=\"og:image:height\" content=\"411\" \/>\n\t<meta property=\"og:image:type\" content=\"image\/png\" \/>\n<meta name=\"author\" content=\"Danijel Osmanagi\u0107\" \/>\n<meta name=\"twitter:label1\" content=\"Written by\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:data1\" content=\"Danijel Osmanagi\u0107\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:label2\" content=\"Est. reading time\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:data2\" content=\"10 minutes\" \/>\n<script type=\"application\/ld+json\" class=\"yoast-schema-graph\">{\"@context\":\"https:\\\/\\\/schema.org\",\"@graph\":[{\"@type\":\"Article\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/200-let-od-smrti-napoleona-bonaparta\\\/#article\",\"isPartOf\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/200-let-od-smrti-napoleona-bonaparta\\\/\"},\"author\":{\"name\":\"Danijel Osmanagi\u0107\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#\\\/schema\\\/person\\\/ad67313aad6d9d4f50ef030a86faa0e7\"},\"headline\":\"200 let od smrti Napoleona Bonaparta\",\"datePublished\":\"2021-07-06T19:31:04+00:00\",\"dateModified\":\"2021-08-03T17:34:41+00:00\",\"mainEntityOfPage\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/200-let-od-smrti-napoleona-bonaparta\\\/\"},\"wordCount\":2206,\"commentCount\":1,\"publisher\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#organization\"},\"image\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/200-let-od-smrti-napoleona-bonaparta\\\/#primaryimage\"},\"thumbnailUrl\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2021\\\/07\\\/image_2021-07-06_213008-e1625600060965.png\",\"keywords\":[\"Bitka pri Bautznu\",\"Bitka pri Borodinu\",\"Bitka pri Dresdnu\",\"Bitka za Brienne\",\"bitka za dvorec Brienne\",\"Ilirske province\",\"Napoleon Bonaparte\",\"Napoleonske vojne\"],\"inLanguage\":\"en-GB\",\"potentialAction\":[{\"@type\":\"CommentAction\",\"name\":\"Comment\",\"target\":[\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/200-let-od-smrti-napoleona-bonaparta\\\/#respond\"]}]},{\"@type\":\"WebPage\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/200-let-od-smrti-napoleona-bonaparta\\\/\",\"url\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/200-let-od-smrti-napoleona-bonaparta\\\/\",\"name\":\"200 let od smrti Napoleona Bonaparta - Zgodovina na dlani\",\"isPartOf\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#website\"},\"primaryImageOfPage\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/200-let-od-smrti-napoleona-bonaparta\\\/#primaryimage\"},\"image\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/200-let-od-smrti-napoleona-bonaparta\\\/#primaryimage\"},\"thumbnailUrl\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2021\\\/07\\\/image_2021-07-06_213008-e1625600060965.png\",\"datePublished\":\"2021-07-06T19:31:04+00:00\",\"dateModified\":\"2021-08-03T17:34:41+00:00\",\"description\":\"Letos obele\u017eujemo 200 let od smrti francoskega dr\u017eavnika in vojskovodje Napoleona Bonaparta.\",\"breadcrumb\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/200-let-od-smrti-napoleona-bonaparta\\\/#breadcrumb\"},\"inLanguage\":\"en-GB\",\"potentialAction\":[{\"@type\":\"ReadAction\",\"target\":[\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/200-let-od-smrti-napoleona-bonaparta\\\/\"]}]},{\"@type\":\"ImageObject\",\"inLanguage\":\"en-GB\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/200-let-od-smrti-napoleona-bonaparta\\\/#primaryimage\",\"url\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2021\\\/07\\\/image_2021-07-06_213008-e1625600060965.png\",\"contentUrl\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2021\\\/07\\\/image_2021-07-06_213008-e1625600060965.png\",\"width\":620,\"height\":411},{\"@type\":\"BreadcrumbList\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/200-let-od-smrti-napoleona-bonaparta\\\/#breadcrumb\",\"itemListElement\":[{\"@type\":\"ListItem\",\"position\":1,\"name\":\"Home\",\"item\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/\"},{\"@type\":\"ListItem\",\"position\":2,\"name\":\"200 let od smrti Napoleona Bonaparta\"}]},{\"@type\":\"WebSite\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#website\",\"url\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/\",\"name\":\"Zgodovina na dlani\",\"description\":\"Zgodovina je u\u010diteljica \u017eivljenja\",\"publisher\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#organization\"},\"potentialAction\":[{\"@type\":\"SearchAction\",\"target\":{\"@type\":\"EntryPoint\",\"urlTemplate\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/?s={search_term_string}\"},\"query-input\":{\"@type\":\"PropertyValueSpecification\",\"valueRequired\":true,\"valueName\":\"search_term_string\"}}],\"inLanguage\":\"en-GB\"},{\"@type\":\"Organization\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#organization\",\"name\":\"Zgodovina na dlani\",\"url\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/\",\"logo\":{\"@type\":\"ImageObject\",\"inLanguage\":\"en-GB\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#\\\/schema\\\/logo\\\/image\\\/\",\"url\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2023\\\/08\\\/cropped-zgodovinanadlani-logo-2023.webp\",\"contentUrl\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2023\\\/08\\\/cropped-zgodovinanadlani-logo-2023.webp\",\"width\":250,\"height\":66,\"caption\":\"Zgodovina na dlani\"},\"image\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#\\\/schema\\\/logo\\\/image\\\/\"},\"sameAs\":[\"https:\\\/\\\/www.facebook.com\\\/zgodovinanadlani\",\"https:\\\/\\\/x.com\\\/zgodnadlani\"]},{\"@type\":\"Person\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#\\\/schema\\\/person\\\/ad67313aad6d9d4f50ef030a86faa0e7\",\"name\":\"Danijel Osmanagi\u0107\",\"image\":{\"@type\":\"ImageObject\",\"inLanguage\":\"en-GB\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/secure.gravatar.com\\\/avatar\\\/e5cc3740beb92483dc93146595417da3598643d6397c5f013836c560865b893f?s=96&d=mm&r=g\",\"url\":\"https:\\\/\\\/secure.gravatar.com\\\/avatar\\\/e5cc3740beb92483dc93146595417da3598643d6397c5f013836c560865b893f?s=96&d=mm&r=g\",\"contentUrl\":\"https:\\\/\\\/secure.gravatar.com\\\/avatar\\\/e5cc3740beb92483dc93146595417da3598643d6397c5f013836c560865b893f?s=96&d=mm&r=g\",\"caption\":\"Danijel Osmanagi\u0107\"},\"url\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/en\\\/author\\\/danijel-osmanagic\\\/\"}]}<\/script>\n<!-- \/ Yoast SEO plugin. -->","yoast_head_json":{"title":"200 let od smrti Napoleona Bonaparta - Zgodovina na dlani","description":"Letos obele\u017eujemo 200 let od smrti francoskega dr\u017eavnika in vojskovodje Napoleona Bonaparta.","robots":{"index":"index","follow":"follow","max-snippet":"max-snippet:-1","max-image-preview":"max-image-preview:large","max-video-preview":"max-video-preview:-1"},"canonical":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/200-let-od-smrti-napoleona-bonaparta\/","og_locale":"en_GB","og_type":"article","og_title":"200 let od smrti Napoleona Bonaparta - Zgodovina na dlani","og_description":"Letos obele\u017eujemo 200 let od smrti francoskega dr\u017eavnika in vojskovodje Napoleona Bonaparta.","og_url":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/200-let-od-smrti-napoleona-bonaparta\/","og_site_name":"Zgodovina na dlani","article_publisher":"https:\/\/www.facebook.com\/zgodovinanadlani","article_published_time":"2021-07-06T19:31:04+00:00","article_modified_time":"2021-08-03T17:34:41+00:00","og_image":[{"width":620,"height":411,"url":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2021\/07\/image_2021-07-06_213008-e1625600060965.png","type":"image\/png"}],"author":"Danijel Osmanagi\u0107","twitter_misc":{"Written by":"Danijel Osmanagi\u0107","Est. reading time":"10 minutes"},"schema":{"@context":"https:\/\/schema.org","@graph":[{"@type":"Article","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/200-let-od-smrti-napoleona-bonaparta\/#article","isPartOf":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/200-let-od-smrti-napoleona-bonaparta\/"},"author":{"name":"Danijel Osmanagi\u0107","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#\/schema\/person\/ad67313aad6d9d4f50ef030a86faa0e7"},"headline":"200 let od smrti Napoleona Bonaparta","datePublished":"2021-07-06T19:31:04+00:00","dateModified":"2021-08-03T17:34:41+00:00","mainEntityOfPage":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/200-let-od-smrti-napoleona-bonaparta\/"},"wordCount":2206,"commentCount":1,"publisher":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#organization"},"image":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/200-let-od-smrti-napoleona-bonaparta\/#primaryimage"},"thumbnailUrl":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2021\/07\/image_2021-07-06_213008-e1625600060965.png","keywords":["Bitka pri Bautznu","Bitka pri Borodinu","Bitka pri Dresdnu","Bitka za Brienne","bitka za dvorec Brienne","Ilirske province","Napoleon Bonaparte","Napoleonske vojne"],"inLanguage":"en-GB","potentialAction":[{"@type":"CommentAction","name":"Comment","target":["https:\/\/zgodovinanadlani.si\/200-let-od-smrti-napoleona-bonaparta\/#respond"]}]},{"@type":"WebPage","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/200-let-od-smrti-napoleona-bonaparta\/","url":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/200-let-od-smrti-napoleona-bonaparta\/","name":"200 let od smrti Napoleona Bonaparta - Zgodovina na dlani","isPartOf":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#website"},"primaryImageOfPage":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/200-let-od-smrti-napoleona-bonaparta\/#primaryimage"},"image":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/200-let-od-smrti-napoleona-bonaparta\/#primaryimage"},"thumbnailUrl":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2021\/07\/image_2021-07-06_213008-e1625600060965.png","datePublished":"2021-07-06T19:31:04+00:00","dateModified":"2021-08-03T17:34:41+00:00","description":"Letos obele\u017eujemo 200 let od smrti francoskega dr\u017eavnika in vojskovodje Napoleona Bonaparta.","breadcrumb":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/200-let-od-smrti-napoleona-bonaparta\/#breadcrumb"},"inLanguage":"en-GB","potentialAction":[{"@type":"ReadAction","target":["https:\/\/zgodovinanadlani.si\/200-let-od-smrti-napoleona-bonaparta\/"]}]},{"@type":"ImageObject","inLanguage":"en-GB","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/200-let-od-smrti-napoleona-bonaparta\/#primaryimage","url":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2021\/07\/image_2021-07-06_213008-e1625600060965.png","contentUrl":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2021\/07\/image_2021-07-06_213008-e1625600060965.png","width":620,"height":411},{"@type":"BreadcrumbList","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/200-let-od-smrti-napoleona-bonaparta\/#breadcrumb","itemListElement":[{"@type":"ListItem","position":1,"name":"Home","item":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/"},{"@type":"ListItem","position":2,"name":"200 let od smrti Napoleona Bonaparta"}]},{"@type":"WebSite","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#website","url":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/","name":"Zgodovina na dlani","description":"Zgodovina je u\u010diteljica \u017eivljenja","publisher":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#organization"},"potentialAction":[{"@type":"SearchAction","target":{"@type":"EntryPoint","urlTemplate":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/?s={search_term_string}"},"query-input":{"@type":"PropertyValueSpecification","valueRequired":true,"valueName":"search_term_string"}}],"inLanguage":"en-GB"},{"@type":"Organization","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#organization","name":"Zgodovina na dlani","url":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/","logo":{"@type":"ImageObject","inLanguage":"en-GB","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#\/schema\/logo\/image\/","url":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2023\/08\/cropped-zgodovinanadlani-logo-2023.webp","contentUrl":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2023\/08\/cropped-zgodovinanadlani-logo-2023.webp","width":250,"height":66,"caption":"Zgodovina na dlani"},"image":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#\/schema\/logo\/image\/"},"sameAs":["https:\/\/www.facebook.com\/zgodovinanadlani","https:\/\/x.com\/zgodnadlani"]},{"@type":"Person","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#\/schema\/person\/ad67313aad6d9d4f50ef030a86faa0e7","name":"Danijel Osmanagi\u0107","image":{"@type":"ImageObject","inLanguage":"en-GB","@id":"https:\/\/secure.gravatar.com\/avatar\/e5cc3740beb92483dc93146595417da3598643d6397c5f013836c560865b893f?s=96&d=mm&r=g","url":"https:\/\/secure.gravatar.com\/avatar\/e5cc3740beb92483dc93146595417da3598643d6397c5f013836c560865b893f?s=96&d=mm&r=g","contentUrl":"https:\/\/secure.gravatar.com\/avatar\/e5cc3740beb92483dc93146595417da3598643d6397c5f013836c560865b893f?s=96&d=mm&r=g","caption":"Danijel Osmanagi\u0107"},"url":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/author\/danijel-osmanagic\/"}]}},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/6555","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/5"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=6555"}],"version-history":[{"count":13,"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/6555\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":6574,"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/6555\/revisions\/6574"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/6575"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=6555"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=6555"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=6555"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}