{"id":6640,"date":"2021-09-09T09:45:19","date_gmt":"2021-09-09T07:45:19","guid":{"rendered":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/?p=6640"},"modified":"2021-11-24T21:01:03","modified_gmt":"2021-11-24T20:01:03","slug":"dve-desetletji-od-teroristicnih-napadov-na-zda","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/dve-desetletji-od-teroristicnih-napadov-na-zda\/","title":{"rendered":"Dve desetletji od teroristi\u010dnih napadov na ZDA"},"content":{"rendered":"
\"\"
Vir: Wikipedia, Flickr TheMachineStops (Robert J. Fisch)<\/a><\/figcaption><\/figure><\/div>\n\n\n\n

Letos obele\u017eujemo 20 let od teroristi\u010dnih napadov na ZDA. Napade 11. septembra 2001 in njegove posledice \u0161tejemo za ene najpomembnej\u0161ih dogodkov v tretjem tiso\u010dletju.<\/strong><\/p>\n\n\n\n\n\n\n\n

Zgodovinarji, predvsem tisti mlaj\u0161i, se ve\u010dinoma ukvarjamo z dogodki iz preteklosti, ki jih osebno nismo do\u017eiveli. \u010ceprav me je osebno od nekdaj najbolj zanimala moderna zgodovina, nisem do\u017eivel nobene od svetovnih vojn, niti konfliktov tekom hladne vojne. Razpad Jugoslavije in vojne na Balkanu v devetdesetih letih sem do\u017eivel od blizu, a je spomin zaradi mladosti precej bled in selektiven. Ob napadu na dvoj\u010dka Svetovnega trgovinskega centra (World Trade Center – WTC) v New Yorku pred dvajsetimi leti pa sem bil \u017ee gimnazijec, zato se mi je dogodek in poro\u010danje svetovnih medijev dodobra vtisnil v spomin.<\/p>\n\n\n\n

Po prihodu domov iz \u0161ole smo imeli dru\u017einsko kosilo in, kot je obi\u010daj pri balkanski dru\u017eini, je bil televizor pri\u017egan, \u010detudi ga ni nih\u010de gledal. Tokrat je bilo druga\u010de. Vse televizije so poro\u010dale o napadih na Svetovni trgovinski center. Prvo letalo je tre\u0161\u010dilo v severni stolp ob 8.46 zjutraj, v ju\u017enega pa 17 minut kasneje oziroma po na\u0161em \u010dasu \u0161est ur kasneje. V manj kot dveh urah sta se obe stolpnici zru\u0161ili, \u0161koda na okoli\u0161kih zgradbah je bila ogromna. Kmalu so mediji sporo\u010dili, da sta bila s strani teroristov ugrabljena \u0161e dve letali. Eden se je zaletel v center ameri\u0161ke voja\u0161ke mo\u010di Pentagon v Virginiji, \u010detrto letalo pa je strmoglavilo v Pensilvaniji. Nad slednjim so potniki posku\u0161ali prevzeti nadzor in so s svojim herojskim dejanjem prepre\u010dili napad \u0161e na \u010detrto tar\u010do, najverjetneje washingtonski Kapitol ali celo Bela hi\u0161a.<\/p>\n\n\n\n

Zmeda v ameri\u0161ki vladi je bila popolna. Predsednik Bush mlaj\u0161i je bil na Floridi na obisku \u0161ole v Sarasoti. Le \u0161tirinajst minut pred napadom na prvi stolp je bilo potrjeno, da je vsaj eno letalo ugrabljeno. Ve\u010dina vodilnih ameri\u0161kih politikov na \u010delu s podpredsednikom Dickom Cheneyem, Condoleezzo Rice in ministrom za obrambo Donaldom Rumsfeldom so bili evakuirani na varno obmo\u010dje. Cheney je brez posvetovanja z Bushem dal ukaz, da se lahko sestreli katerikoli komercialno letalo, za katero obstaja sum, da so ga ugrabili teroristi. Ukaz je do voja\u0161kih pilotov pri\u0161el \u0161ele po koncu teroristi\u010dnih napadov.<\/p>\n\n\n\n

Opozorila Putina na Brdu pri Kranju<\/strong><\/h5>\n\n\n\n

Zve\u010der sta Ameri\u010dane nagovorila tako predsednik Bush kot Donald Rumsfeld. Podporo ZDA so izrazili vsi zahodni zavezniki, \u010dlanice zveze NATO in tudi dr\u017eave, ki z ZDA niso imele najbolj\u0161ih odnosov (Iran, Kitajska, Rusija) ali so se tudi same bojevale proti islamskemu terorizmu (Izrael, Filipini, Indonezija itd.). Omeniti gre, da je le nekaj mesecev pred napadi na sre\u010danju na Brdu pri Kranju ruski predsednik Vladimir Putin svojega ameri\u0161kega kolega Busha opozoril na nevarnost, ki preti ZDA.<\/p>\n\n\n\n

\"\"
Na\u010drt situacije. Vir: Wikipedia.<\/figcaption><\/figure><\/div>\n\n\n\n

Naslednji dan je v \u0161oli bila (vsaj med mo\u0161kimi) le ena tema pogovorov \u2013 teroristi\u010dni napadi na ZDA. Nekateri so iskreno izra\u017eali zadovoljstvo z napadi, drugi so mislili podobno, a tega niso izra\u017eali na glas, spet tretji, bolj prozahodno usmerjeni, pa so napade ozna\u010dili za nekaj monstruoznega in nesprejemljivega. Sam sem bolj razmi\u0161ljal v smeri, kak\u0161en bo odgovor Washingtona. Vlada Busha ml. je bila sestavljena iz \u0161tevilnih t. i. neokonservativcev, ki so sledili politiki Ronalda Reagana in so bili v zunanji politiki izredno agresivni. Ker socialisti\u010dnega bloka in Sovjetske zveze, ki naj bi bila najve\u010dja gro\u017enja za ZDA, ni bilo ve\u010d, so \u017eeleli izkoristi napad za voja\u0161ko intervencijo na Irak. Rumsfeld je prvi predlagal, da bombardirajo Sadama Huseina. Ameri\u0161ki obve\u0161\u010devalci pa so, nasprotno, predsedniku predo\u010dili dokaze, da za napadi stoji teroristi\u010dna skupina Al Kaida in ne Irak. Kot so pokazale dolgotrajne preiskave, je bilo med devetnajstimi ugrabitelji letal petnajst Savdijcev, dva iz Zdru\u017eenih arabskih emiratov in po en iz Egipta ter Libanona.<\/p>\n\n\n\n

Do tedaj manj znana teroristi\u010dna skupina Al Kaida je prvi\u010d pri\u0161la v sredi\u0161\u010de pozornosti z napadi na ameri\u0161ki ru\u0161ilec Cole leta 2000 in ameri\u0161ko veleposlani\u0161tvo v Keniji leta 1998. Njen vodja Osama Bin Laden je ZDA napovedal vojno zaradi njene zunanje politike \u2013 voja\u0161ke prisotnosti v arabskih dr\u017eavah, podpore Izraelu, sankcij proti Iraku, podpori ruski in indijski vladi ter njunim politikam v Ka\u0161mirju in \u010ce\u010deniji. Sredi\u0161\u010de delovanja Al Kaide je bil Afganistan. \u0160tevilni njeni borci in simpatizerji so bili veterani vojne v Afganistanu, kjer so se z arabsko in (ironi\u010dno) ameri\u0161ko pomo\u010djo borili proti socialisti\u010dni vladi v Kabulu in njenim sovjetskim zaveznikom. Leta 1996 so v Afganistanu na oblast pri\u0161li talibani, ki so dovolili Al Kaidi, da na njihovem ozemlju vzpostavi vadbi\u0161\u010da za urjenje.<\/p>\n\n\n\n

Vojna proti terorju<\/strong><\/h5>\n\n\n\n
\"\"
Osama bin Laden. Vir: Wikipedia.<\/figcaption><\/figure><\/div>\n\n\n\n

Tri dni po napadih je ameri\u0161ki kongres potrdil zakon, ki dovoljuje uporabo sile v boju proti terorizmu, predsednik Bush pa je pozval talibansko vlado v Afganistanu, naj izro\u010di Osamo Bin Ladna in odpove gostoljubnost teroristom. Ker so to ni zgodilo, so 7. oktobra 2001 ameri\u0161ke in britanske zra\u010dne sile za\u010dele bombardirati polo\u017eaje talibanov in Al Kaide. S tem datumom lahko ozna\u010dimo tudi za\u010detek \u00bbvojne proti terorju\u00ab, v kateri je sodelovalo preko 40 dr\u017eav. Ameri\u010dani so v Afganistanu na\u0161li sodelavce, ve\u010dinoma je \u0161lo za uzbe\u0161ke, hazarske in tad\u017ei\u0161ke skupnosti, ki so \u017eiveli na severu dr\u017eave izven oblasti talibanov, in oblikovali t. i. Severno zavezni\u0161tvo. Skupaj z Rusijo, ki je svojo vojno proti islamskem terorizmu bojevala na severnem Kavkazu, so oboro\u017eili Severno zavezni\u0161tvo, to pa je ob podpori iz zraka pre\u0161lo v ofenzivo. Medtem ko se je intervencija v Afganistanu \u017ee za\u010dela, pa so se v ZDA za\u010deli napadi na civilno ameri\u0161ko prebivalstvo muslimanske veroizpovedi. \u0160tevilni so bili pretepeni, nekateri tudi ubiti, med njimi celo predstavniki indijske skupine Sikhov, ki nosijo turbane in so jih Ameri\u010dani asociirali z muslimani. Ameri\u0161ka vlada pa je konec oktobra 2001 sprejela \u0161e t. i. patriotski zakon, ki dejansko dovoljuje nadzorovanje in snemanje telefonskih pogovorov civilistov.<\/p>\n\n\n\n

Medtem se je vojna v Afganistanu hitro kon\u010dala. Talibani so zapu\u0161\u010dali mesto za mestom. \u010ce predaja prestolnice Kabula ni bila presene\u010denje, pa je to bil hiter padec Kandaharja, tradicionalne baze talibanov in Pa\u0161tunov, 7. decembra 2001. Tako so le dva meseca po za\u010detku bombardiranja talibani izgubili oblast in se podali v gore. Ameri\u0161ke oblasti so po zavzetju Afganistana stotine borcev Al Kaide in talibanov poslale v zloglasno tabori\u0161\u010de Guantanamo Bay na Kubi, kjer so jim bile kr\u0161ene pravice, ki jim pripadajo po mednarodnih konvencijah. Ameri\u0161ke oblasti so izvajale tudi pritisk na druge dr\u017eave, da jim izro\u010dijo potencialne teroriste. V na\u0161i sose\u0161\u010dini je najbolj znan primer al\u017eirske skupine v BiH, ko so skupino dr\u017eavljanov arabskega porekla izro\u010dili ZDA in so \u0161tevilni kon\u010dali v Guantanamu. \u0160lo je za ljudi, ki so v Jugoslavijo pove\u010dini pri\u0161li v \u010dasu gibanja neuvr\u0161\u010denih, nekateri med njimi so delali kot uveljavljeni zdravniki. Tabori\u0161\u010de Guantanamo tudi dvajset let napadu na Afganistan ostaja odprto.<\/p>\n\n\n\n

Teroristi\u010dni napadi terjali 3000 \u017ertev<\/strong><\/h5>\n\n\n\n

Napadi 11. septembra 2001 veljajo za najbolj smrtonosen teroristi\u010dni napad v zgodovini. V le nekaj urah je \u017eivljenje izgubilo skoraj 3000 ljudi, od tega 265 v letalih, pri zru\u0161itvi WTC-ja preko 2600 in 125 v Pentagonu. Ve\u010dina \u017ertev so bili civilisti, med njimi preko 300 gasilcev. \u017drtve so bili dr\u017eavljani ve\u010d kot 90 dr\u017eav, med njimi seveda najve\u010d ameri\u0161kih (2605). Dvajset let po napadu WTC \u0161e ni dokon\u010dno obnovljen, Kompleks je bil sestavljen iz sedmih zgradb, dvoj\u010dka neboti\u010dnikov in petih manj\u0161ih zgradb. Putin je v znak solidarnosti z ZDA v New York poslal velikanski spomenik \u00bbboju proti svetovnemu terorizmu\u00ab, znamenitega ruskega kiparja Zuraba Tsertelija.<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure><\/div>\n\n\n\n

Na drugi strani je \u00bbvojna proti terorju\u00ab v zadnjih dvajsetih letih v Afganistanu, Iraku in drugod povzro\u010dila stotine tiso\u010de mrtvih, ve\u010dinoma civilistov, in milijone izgnanih. ZDA so z zavezniki Afganistanu vzpostavili vlado, ki jim je bila naklonjena. \u010ceprav je bil v dolo\u010denih segmentih narejen napredek, predvsem pri sekularizaciji dr\u017eave, izobra\u017eevanju, popularizaciji \u0161porta, in emancipaciji \u017eensk, pa ve\u010dina dr\u017eavljanov Afganistana, predvsem Pa\u0161tuni, niso sprejeli nove dr\u017eave in ideologije<\/p>\n\n\n\n

ZDA so do leta 2003 opravile z Al Kaido v Afganistanu, leta 2011 je bil v Pakistanu ubit Osama Bin Laden, 2013 pa je umrl vodja talibanov Mula Muhamed Omar. Umik iz Afganistana je postopoma za\u010del \u017ee Obama, njegov naslednik Trump pa je napovedal popoln umik. Oba sta zatrjevala, da je afganistanska vojska dobro izurjena in da se lahko u\u010dinkovito bojuje proti katerimkoli nevarnostim.<\/p>\n\n\n\n

Sedanji predsednik Biden je spomladi napovedal umik do 11. septembra 2021, kasneje pospe\u0161eno do 31. avgusta. Takoj ko so se ameri\u0161ki in ostali zavezni\u0161ki vojaki za\u010deli umikati, so talibani za\u010deli zavzemati afganistanska mesta in 15. avgusta z zavzetjem Kabula vzpostavili oblast na ve\u010d kot 90 odstotkih ozemlja dr\u017eave. Ameri\u010dani so sicer uspeli zdesetkati Al Kaido v Afganistanu in ubiti njenega vodjo Bin Ladna, a so v dr\u017eavi pod Hinduku\u0161em do\u017eiveli ve\u010djo sramoto kot Sovjeti pred nekaj desetletji. Sovjetski umik je postopoma trajal dve leti in pol, Kremelj pa je afganistansko vojsko usposobil veliko bolje kot so jo Ameri\u010dani, saj je socialisti\u010dna vlada v Afganistanu \u0161e tri leta po njihovem umiku uspe\u0161no bila bitko z mud\u017eahedinskimi uporniki. \u010ce ne bi pri\u0161lo do razpada Sovjetske zveze in posledi\u010dnega prenehanja voja\u0161ke in logisti\u010dne podpore vladi v Kabulu je vpra\u0161anje, \u010de bi sploh pri\u0161lo do mud\u017eahedinske zmage. Po drugi strani pa je vlada, ki jo je podpiral Washington, razpadla v trenutku, ko so bile zahodne sile \u0161e prisotne v Afganistanu. \u010cas in zgodovina bosta pokazala, ali bo Afganistan pod talibani ponovno postal zaveti\u0161\u010de za islamske teroriste in ali bomo spet pri\u010da teroristi\u010dnim napadom in dogodkom, ki so jim sledili.<\/p>\n\n\n\n

\n