{"id":6809,"date":"2021-11-24T20:54:00","date_gmt":"2021-11-24T19:54:00","guid":{"rendered":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/?p=6809"},"modified":"2022-06-27T21:16:17","modified_gmt":"2022-06-27T19:16:17","slug":"mineva-60-let-od-i-konference-neuvrscenih","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/mineva-60-let-od-i-konference-neuvrscenih\/","title":{"rendered":"Mineva 60 let od I. konference neuvr\u0161\u010denih"},"content":{"rendered":"
\"\"
Konferenca neuvr\u0161\u010denih leta 1961. Vir: wikipedia.<\/figcaption><\/figure><\/div>\n\n\n\n

Letos obele\u017eujemo 60 let od prve konference neuvr\u0161\u010denih, ki jo je gostil Beograd. Neuvr\u0161\u010deni, gibanje, katerih ena vodilnih \u010dlanic je bila Jugoslavija, se je zavzemalo za politiko miroljubnega sobivanja in je imelo pomembno vlogo v svetovni politiki v \u010dasu hladne vojne.<\/strong><\/p>\n\n\n\n\n\n\n\n

S koncem II. svetovne vojne je dokon\u010dno pri\u0161lo do padca hegemonije zahodnoevropskih dr\u017eav, ki so bile stoletja glavne svetovne velesile in imele po celem svetu kolonije ali dominije. Do uresni\u010ditve takega scenarija je sicer skorajda pri\u0161lo \u017ee po I. svetovni vojni, ko sta se Velika Britanija in Francija soo\u010dali s protesti in osvobodilnimi gibanji proti njuni kolonialni nadoblasti. Navkljub temu pa sta v zgodnjih dvajsetih letih prej\u0161njega stoletja uspeli utrditi oblast v kolonijah in svoja ozemlja \u0161e pove\u010dati po razpadu Osmanskega imperija.<\/p>\n\n\n\n

Washington in Moskva prevzameta primat<\/strong><\/h5>\n\n\n\n

Druga svetovna vojna je karte na novo preme\u0161ala. \u010ceprav je bila Velika Britanija v II. svetovni vojni na zmagovalni strani in jo skupaj s Sovjetsko zvezo in ZDA \u0161tejemo za \u010dlanico velikih treh zmagovalk nad silami osi, je bila dr\u017eava po vojni popolnoma iz\u010drpana. V novem svetu po letu 1945 sta centra mo\u010di postala Washington in Moskva, London pa je lahko le gledal kako po\u010dasi razpada imperij v \u00bbkaterem nikoli ne zahaja sonce\u00ab. Podoben scenarij se je zgodil tudi s francoskim, nizozemskim in belgijskim kolonialnim imperijem. Egipt, Indija, Pakistan, Indonezija so ena za drugo postajale neodvisne dr\u017eave.<\/p>\n\n\n\n

V Jugoslaviji se je vojna kon\u010dala z zmago Narodnoosvobodilnega gibanja, ki ga je vodil Josip Broz Tito. \u010ceprav je bilo partizansko gibanje s strani velikih treh priznano kot del proti hitlerjevske koalicije, so bili odnosi z zahodnimi zavezniki, v manj\u0161i meri pa tudi s Sovjetsko zvezo med II. svetovno vojno hladni, nezaupljivi in te\u017eavni. To nezaupanje se je pokazalo kot upravi\u010deno in je bilo najbolj vidno po dogodkih v Trstu, ki ga je Jugoslovanska armada osvobodila 3. maja 1945. Kljub temu, da je pri\u0161la v mesto pred britanskimi in novozelandskimi \u010detami, so zahodni zavezniki od Tita zahtevali, naj umakne svoje sile iz Trsta. Zahtevam se je v duhu politike interesnih sfer priklju\u010dila tudi Sovjetska zveza in to navkljub sicer\u0161nji naklonjenosti Jugoslaviji. Tita je tak\u0161en odnos zaveznikov prizadel, saj se II. svetovna vojna dejansko ni \u0161e niti zaklju\u010dila. Predvsem je bil razo\u010daran nad pozicijo Sovjetske zveze, ki ni \u017eelela iti v voja\u0161ki spopad z Zahodom zaradi bojev za zahodno jugoslovansko mejo. V govoru 26. maja 1945 v Ljubljani je poudaril, da Jugoslavija ne bo \u00bbkmet\u00ab na \u0161ahovnici velikih sil in da se z njo ne da me\u0161etariti in trgovati. Govor je \u017ee nakazal bodo\u010do zunanjepoliti\u010dno usmeritev Jugoslavije, ki jo je nato dr\u017eava vodila vse do svojega razpada.<\/p>\n\n\n\n

Tito i\u0161\u010de svojo pot<\/strong><\/h5>\n\n\n\n

Govor je na drugi strani tudi zaostril odnose s Sovjetsko zvezo, ki so se kljub uradno bratskim odnosom potihoma slab\u0161ali in dosegli vi\u0161ek z deklaracijo Informbiroja junija 1948 (ve\u010d v \u010dlanku<\/a>). Jugoslavija se je po teh dogodkih po voja\u0161ko in ekonomsko pomo\u010d obrnila na Zahod, obenem pa je Tito spremljal dogajanja v svetovni politiki in osamosvajanje dr\u017eav v Afriki ter Aziji. Kljub normalizaciji odnosov s Sovjetsko zvezo spomladi leta 1955 (ve\u010d v \u010dlanku<\/a>), se Tito ni \u017eelel vrniti v socialisti\u010dni blok in je zavrnil \u010dlanstvo v novoustanovljeni Var\u0161avski zvezi. Vedel je, da bi tak\u0161na odlo\u010ditev poslab\u0161ala odnose z Zahodom, zato se je odlo\u010dil za tretjo pot.<\/p>\n\n\n\n

V \u010dasu, ko so potekale priprave za sestanek Tito-Hru\u0161\u010dov, se je v indonezijskem mestu Bandung aprila 1955 odvila konferenca 29 dr\u017eav iz Azije in Afrike, ki so bile razli\u010dnih politi\u010dnih in ideolo\u0161kih prepri\u010danj, toda povezovala jih je \u017eelja in politi\u010dni program za dekolonizacijo Azije in Afrike. Vodilni osebnosti v organizaciji sestanka sta bila indonezijski voditelj Sukarno in indijski Nehru. Na konferenci so sodelovale med drugim tudi LR Kitajska, Egipt in Tur\u010dija. Na koncu konference so sestavili bandun\u0161ko izjavo, ki naj bi urejala odnose med \u00bbvelikimi\u00ab in \u00bbmalimi\u00ab narodi.<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure><\/div>\n\n\n\n
Kako prese\u010di blokovsko ureditev sveta<\/strong><\/h5>\n\n\n\n

Dogajanje v Indoneziji ni ostalo neopa\u017eeno pri Titu. V obdobju, ko je Jugoslavija normalizirala odnose z dr\u017eavami Vzhodnega bloka in obenem ohranjala dobre odnose z Zahodom, je jugoslovanski voditelj nepri\u010dakovano prevzel iniciativo svetovnega pomena. V osvobodilnih gibanjih v Afriki, Aziji in Latinski Ameriki je uvidel rojevanje novih sil, ki bi bile lahko v prihodnosti klju\u010dne za preobrazbo hladnovojne-blokovske delitve sveta in nastanek nove svetovne politi\u010dne ureditve. Tito je tako obiskal ve\u010d dr\u017eav v Afriki in Aziji ter jim predstavil osnove in principe nove svetovne ureditve. Konec leta 1958 in v za\u010detku 1959 se je z jugoslovansko delegacijo na ladji Galeb odpravil na trimese\u010dno potovanje, na katerem je obiskal Indonezijo, Indijo, Burmo (Mjanmar), Cejlon (\u0160rilanka), Etiopijo, Sudan, Sirijo in Egipt.<\/p>\n\n\n\n

Na sestanku na Brionih (18.-19. julij 1956) so se Tito, Nehru in Naser, kot voditelji Jugoslavije, Indije in Egipta dogovorili za bodo\u010do politiko zdru\u017eevanja neodvisnih dr\u017eav, ki niso pripadale nobenemu od blokov v \u010dasu hladne vojne. Medtem se je \u0161tevilo dr\u017eav, ki so se osvobodile kolonialnega jarma pove\u010devalo in \u0161est let po Bandungu je bila na iniciativo Tita organizirana I. konferenca gibanja \u00bbneuvr\u0161\u010denih\u00ab. Voditelji teh dr\u017eav so se zbrali 31. avgusta 1961 v Beogradu. Konferenco je organiziral jugoslovanski politik Vladimir Popovi\u0107, oseba, ki ji je Tito zaupal. Sestanki so se za\u010deli naslednji dan in trajali vse do 6. septembra.<\/p>\n\n\n\n

I. konferenca gibanja neuvr\u0161\u010denih<\/strong><\/h5>\n\n\n\n

Na konferenci je sodelovalo 25 predstavnikov dr\u017eav (Afganistan, Al\u017eirija, Burma, Cejlon, Etiopija, Gana, Gvineja, Indija, Indonezija, Irak, Jemen, Jugoslavija, Kambod\u017ea, Ciper, Kongo, Kuba, Libanon, Maroko, Mali, Nepal, Savdska Arabija, Somalija, Sudan, Tunizija, Zdru\u017eena arabska republika (Sirija-Egipt), tri dr\u017eave opazovalke (Bolivija, Brazilija in Ekvador) in 40 protikolonialnih ter osvobodilnih gibanj iz Azije, Evrope, Afrike in Latinske Amerike. Po \u0161estih dnevih so na konferenci sprejeli dokument \u00bbO na\u010delih neuvr\u0161\u010denih\u00ab kot alternativo blokovski razdelitvi in hladni vojni. V zaklju\u010dni deklaraciji so zbrane delegacije odlo\u010dno zavrgle tezo, da je voja\u0161ki spopad v hladni vojni neizogiben in odgovornost na zaostrovanje napetosti pripisale Natu in Var\u0161avski zvezi. Gibanje neuvr\u0161\u010denih je menilo, da je edina alternativa voja\u0161kem spopadu miroljubno sobivanje med dr\u017eavami z razli\u010dnimi ideolo\u0161kimi pogledi na svet. Mimogrede, I. konferenca gibanja neuvr\u0161\u010denih je potekala le nekaj tednov po za\u010detku gradnje berlinskega zidu.<\/p>\n\n\n\n

Jugoslavijo je na konferenci zastopal Tito, ki je postal prvi predsedujo\u010di gibanju (do leta 1964). Jugoslovansko delegacijo je predstavljal tudi na naslednjih petih konferencah neuvr\u0161\u010denih oziroma zadnji\u010d v Havani leta 1979, ko je dobil priznanje kot eden od ustanoviteljev gibanja. Ta konferenca je postala bolj znana zaradi spora s Castrom, ki je \u017eelel gibanje bolj pribli\u017eati socialisti\u010dnemu-sovjetskemu bloku, a je Tito dobil bitko in ohranil gibanje na nevtralnem polu med dvema si nasprotujo\u010dima ideolo\u0161ko-voja\u0161kima taboroma.<\/p>\n\n\n\n

Janez Drnov\u0161ek postane predsednik gibanja<\/strong><\/h5>\n\n\n\n

Jugoslavija je drugo konferenco in predsedovanje gibanju organizirala \u0161e leta 1989, ko je predsedujo\u010di postal biv\u0161i jugoslovanski in slovenski predsednik Janez Drnov\u0161ek. Do naslednjega kongresa septembra 1992 v Indoneziji je Jugoslavija \u017ee razpadla, na \u010delu gibanja pa  jo je zamenjala Zvezna republika Jugoslavija (Srbija in \u010crna Gora). V obdobju od prve konference pa vse do razpada Jugoslavije slabih trideset let kasneje, je Jugoslavija gostila tiso\u010de \u0161tudentov iz treh svetovnih celin, predvsem iz dr\u017eav Afrike in Azije \u2013 prevladovali so \u0161tudenti iz Etiopije, Zimbabveja, Iraka, Sirije, Egipta, Indonezije, Indije, Gane. V Jugoslavijo so pri\u0161li po dobro izobrazbo, ki bi jo lahko uporabili po povratku v domovino. \u0160tevilni pa so tudi ostali v Jugoslaviji in si pri nas ustvarili dru\u017eine in kariere. V Sloveniji jih je bilo najve\u010d vpisanih na Univerzi v Ljubljani, nekaj pa tudi na mariborski univerzi, ki je bila ustanovljena leta 1975. Jugoslovanski \u0161olarji so se na drugi strani u\u010dili o afri\u0161kih, latinskoameri\u0161kih in azijskih dr\u017eavah. Tiskane so bile tudi razli\u010dne knji\u017eice za vsako na novo osvobojeno\/ustanovljeno afri\u0161ko dr\u017eavo. Tako so \u017eeleli te za Jugoslovane oddaljene de\u017eele dr\u017eavljanom pribli\u017eati in jih predstaviti na\u0161i javnosti kot bratske in zavezni\u0161ke.<\/p>\n\n\n\n

Po koncu hladne vojne in razpadu Jugoslavije so \u00bbneuvr\u0161\u010deni\u00ab izgubili pomen in vpliv. Gibanje sicer \u0161e naprej obstaja in trenutno zdru\u017euje 120 stalnih \u010dlanic in 17 \u010dlanic s statusom opazovalke, med katerimi BiH, Hrva\u0161ka in Srbija. V po\u010dastitev 60. obletnice gibanja, je 11. in 12 oktobra 2021 v Beogradu potekal izredni kongres, medtem ko je zadnje redno sre\u010danje leta 2019 gostil Azerbajd\u017ean, naslednje pa bo leta 2023 potekalo v Ugandi.<\/p>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Letos obele\u017eujemo 60 let od prve konference neuvr\u0161\u010denih, ki jo je gostil Beograd. Neuvr\u0161\u010deni, gibanje, katerih ena vodilnih \u010dlanic je bila Jugoslavija, se je zavzemalo za politiko miroljubnega sobivanja in je imelo pomembno vlogo v svetovni politiki v \u010dasu hladne vojne.<\/p>","protected":false},"author":5,"featured_media":6824,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"_monsterinsights_skip_tracking":false,"_monsterinsights_sitenote_active":false,"_monsterinsights_sitenote_note":"","_monsterinsights_sitenote_category":0,"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[2715,925,1289,947,113,2709,3688,3687,831,3686],"class_list":["post-6809","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-uncategorized","tag-gibanje-neuvrscenih","tag-hladna-vojna","tag-janez-drnovsek","tag-josip-broz-tito","tag-jugoslavija","tag-kolonializem","tag-naser","tag-nehru","tag-sovjetska-zveza","tag-sukarno"],"acf":[],"yoast_head":"\nMineva 60 let od I. konference neuvr\u0161\u010denih - Zgodovina na dlani<\/title>\n<meta name=\"description\" content=\"Letos obele\u017eujemo 60 let od prve konference neuvr\u0161\u010denih, ki jo je gostil Beograd. Neuvr\u0161\u010deni, gibanje, katerih ena vodilnih \u010dlanic je bila Jugoslavija, se je zavzemalo za politiko miroljubnega sobivanja.\" \/>\n<meta name=\"robots\" content=\"index, follow, max-snippet:-1, max-image-preview:large, max-video-preview:-1\" \/>\n<link rel=\"canonical\" href=\"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/mineva-60-let-od-i-konference-neuvrscenih\/\" \/>\n<meta property=\"og:locale\" content=\"en_GB\" \/>\n<meta property=\"og:type\" content=\"article\" \/>\n<meta property=\"og:title\" content=\"Mineva 60 let od I. konference neuvr\u0161\u010denih - Zgodovina na dlani\" \/>\n<meta property=\"og:description\" content=\"Letos obele\u017eujemo 60 let od prve konference neuvr\u0161\u010denih, ki jo je gostil Beograd. Neuvr\u0161\u010deni, gibanje, katerih ena vodilnih \u010dlanic je bila Jugoslavija, se je zavzemalo za politiko miroljubnega sobivanja.\" \/>\n<meta property=\"og:url\" content=\"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/mineva-60-let-od-i-konference-neuvrscenih\/\" \/>\n<meta property=\"og:site_name\" content=\"Zgodovina na dlani\" \/>\n<meta property=\"article:publisher\" content=\"https:\/\/www.facebook.com\/zgodovinanadlani\" \/>\n<meta property=\"article:published_time\" content=\"2021-11-24T19:54:00+00:00\" \/>\n<meta property=\"article:modified_time\" content=\"2022-06-27T19:16:17+00:00\" \/>\n<meta property=\"og:image\" content=\"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2021\/11\/Konferencija_Pokreta_nesvrstanih_1961._godine.jpg\" \/>\n\t<meta property=\"og:image:width\" content=\"1024\" \/>\n\t<meta property=\"og:image:height\" content=\"658\" \/>\n\t<meta property=\"og:image:type\" content=\"image\/jpeg\" \/>\n<meta name=\"author\" content=\"Danijel Osmanagi\u0107\" \/>\n<meta name=\"twitter:label1\" content=\"Written by\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:data1\" content=\"Danijel Osmanagi\u0107\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:label2\" content=\"Est. reading time\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:data2\" content=\"7 minutes\" \/>\n<script type=\"application\/ld+json\" class=\"yoast-schema-graph\">{\"@context\":\"https:\\\/\\\/schema.org\",\"@graph\":[{\"@type\":\"Article\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/mineva-60-let-od-i-konference-neuvrscenih\\\/#article\",\"isPartOf\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/mineva-60-let-od-i-konference-neuvrscenih\\\/\"},\"author\":{\"name\":\"Danijel Osmanagi\u0107\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#\\\/schema\\\/person\\\/ad67313aad6d9d4f50ef030a86faa0e7\"},\"headline\":\"Mineva 60 let od I. konference neuvr\u0161\u010denih\",\"datePublished\":\"2021-11-24T19:54:00+00:00\",\"dateModified\":\"2022-06-27T19:16:17+00:00\",\"mainEntityOfPage\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/mineva-60-let-od-i-konference-neuvrscenih\\\/\"},\"wordCount\":1436,\"commentCount\":1,\"publisher\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#organization\"},\"image\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/mineva-60-let-od-i-konference-neuvrscenih\\\/#primaryimage\"},\"thumbnailUrl\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2021\\\/11\\\/Konferencija_Pokreta_nesvrstanih_1961._godine.jpg\",\"keywords\":[\"Gibanje neuvr\u0161\u010denih\",\"hladna vojna\",\"Janez Drnov\u0161ek\",\"Josip Broz Tito\",\"Jugoslavija\",\"kolonializem\",\"Naser\",\"Nehru\",\"Sovjetska zveza\",\"Sukarno\"],\"inLanguage\":\"en-GB\",\"potentialAction\":[{\"@type\":\"CommentAction\",\"name\":\"Comment\",\"target\":[\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/mineva-60-let-od-i-konference-neuvrscenih\\\/#respond\"]}]},{\"@type\":\"WebPage\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/mineva-60-let-od-i-konference-neuvrscenih\\\/\",\"url\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/mineva-60-let-od-i-konference-neuvrscenih\\\/\",\"name\":\"Mineva 60 let od I. konference neuvr\u0161\u010denih - Zgodovina na dlani\",\"isPartOf\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#website\"},\"primaryImageOfPage\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/mineva-60-let-od-i-konference-neuvrscenih\\\/#primaryimage\"},\"image\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/mineva-60-let-od-i-konference-neuvrscenih\\\/#primaryimage\"},\"thumbnailUrl\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2021\\\/11\\\/Konferencija_Pokreta_nesvrstanih_1961._godine.jpg\",\"datePublished\":\"2021-11-24T19:54:00+00:00\",\"dateModified\":\"2022-06-27T19:16:17+00:00\",\"description\":\"Letos obele\u017eujemo 60 let od prve konference neuvr\u0161\u010denih, ki jo je gostil Beograd. Neuvr\u0161\u010deni, gibanje, katerih ena vodilnih \u010dlanic je bila Jugoslavija, se je zavzemalo za politiko miroljubnega sobivanja.\",\"breadcrumb\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/mineva-60-let-od-i-konference-neuvrscenih\\\/#breadcrumb\"},\"inLanguage\":\"en-GB\",\"potentialAction\":[{\"@type\":\"ReadAction\",\"target\":[\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/mineva-60-let-od-i-konference-neuvrscenih\\\/\"]}]},{\"@type\":\"ImageObject\",\"inLanguage\":\"en-GB\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/mineva-60-let-od-i-konference-neuvrscenih\\\/#primaryimage\",\"url\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2021\\\/11\\\/Konferencija_Pokreta_nesvrstanih_1961._godine.jpg\",\"contentUrl\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2021\\\/11\\\/Konferencija_Pokreta_nesvrstanih_1961._godine.jpg\",\"width\":1024,\"height\":658,\"caption\":\"Konferenca neuvr\u0161\u010denih leta 1961. Vir: Wikipedia.\"},{\"@type\":\"BreadcrumbList\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/mineva-60-let-od-i-konference-neuvrscenih\\\/#breadcrumb\",\"itemListElement\":[{\"@type\":\"ListItem\",\"position\":1,\"name\":\"Home\",\"item\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/\"},{\"@type\":\"ListItem\",\"position\":2,\"name\":\"Mineva 60 let od I. konference neuvr\u0161\u010denih\"}]},{\"@type\":\"WebSite\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#website\",\"url\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/\",\"name\":\"Zgodovina na dlani\",\"description\":\"Zgodovina je u\u010diteljica \u017eivljenja\",\"publisher\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#organization\"},\"potentialAction\":[{\"@type\":\"SearchAction\",\"target\":{\"@type\":\"EntryPoint\",\"urlTemplate\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/?s={search_term_string}\"},\"query-input\":{\"@type\":\"PropertyValueSpecification\",\"valueRequired\":true,\"valueName\":\"search_term_string\"}}],\"inLanguage\":\"en-GB\"},{\"@type\":\"Organization\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#organization\",\"name\":\"Zgodovina na dlani\",\"url\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/\",\"logo\":{\"@type\":\"ImageObject\",\"inLanguage\":\"en-GB\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#\\\/schema\\\/logo\\\/image\\\/\",\"url\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2023\\\/08\\\/cropped-zgodovinanadlani-logo-2023.webp\",\"contentUrl\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2023\\\/08\\\/cropped-zgodovinanadlani-logo-2023.webp\",\"width\":250,\"height\":66,\"caption\":\"Zgodovina na dlani\"},\"image\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#\\\/schema\\\/logo\\\/image\\\/\"},\"sameAs\":[\"https:\\\/\\\/www.facebook.com\\\/zgodovinanadlani\",\"https:\\\/\\\/x.com\\\/zgodnadlani\"]},{\"@type\":\"Person\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#\\\/schema\\\/person\\\/ad67313aad6d9d4f50ef030a86faa0e7\",\"name\":\"Danijel Osmanagi\u0107\",\"image\":{\"@type\":\"ImageObject\",\"inLanguage\":\"en-GB\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/secure.gravatar.com\\\/avatar\\\/e5cc3740beb92483dc93146595417da3598643d6397c5f013836c560865b893f?s=96&d=mm&r=g\",\"url\":\"https:\\\/\\\/secure.gravatar.com\\\/avatar\\\/e5cc3740beb92483dc93146595417da3598643d6397c5f013836c560865b893f?s=96&d=mm&r=g\",\"contentUrl\":\"https:\\\/\\\/secure.gravatar.com\\\/avatar\\\/e5cc3740beb92483dc93146595417da3598643d6397c5f013836c560865b893f?s=96&d=mm&r=g\",\"caption\":\"Danijel Osmanagi\u0107\"},\"url\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/en\\\/author\\\/danijel-osmanagic\\\/\"}]}<\/script>\n<!-- \/ Yoast SEO plugin. -->","yoast_head_json":{"title":"Mineva 60 let od I. konference neuvr\u0161\u010denih - Zgodovina na dlani","description":"Letos obele\u017eujemo 60 let od prve konference neuvr\u0161\u010denih, ki jo je gostil Beograd. Neuvr\u0161\u010deni, gibanje, katerih ena vodilnih \u010dlanic je bila Jugoslavija, se je zavzemalo za politiko miroljubnega sobivanja.","robots":{"index":"index","follow":"follow","max-snippet":"max-snippet:-1","max-image-preview":"max-image-preview:large","max-video-preview":"max-video-preview:-1"},"canonical":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/mineva-60-let-od-i-konference-neuvrscenih\/","og_locale":"en_GB","og_type":"article","og_title":"Mineva 60 let od I. konference neuvr\u0161\u010denih - Zgodovina na dlani","og_description":"Letos obele\u017eujemo 60 let od prve konference neuvr\u0161\u010denih, ki jo je gostil Beograd. Neuvr\u0161\u010deni, gibanje, katerih ena vodilnih \u010dlanic je bila Jugoslavija, se je zavzemalo za politiko miroljubnega sobivanja.","og_url":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/mineva-60-let-od-i-konference-neuvrscenih\/","og_site_name":"Zgodovina na dlani","article_publisher":"https:\/\/www.facebook.com\/zgodovinanadlani","article_published_time":"2021-11-24T19:54:00+00:00","article_modified_time":"2022-06-27T19:16:17+00:00","og_image":[{"width":1024,"height":658,"url":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2021\/11\/Konferencija_Pokreta_nesvrstanih_1961._godine.jpg","type":"image\/jpeg"}],"author":"Danijel Osmanagi\u0107","twitter_misc":{"Written by":"Danijel Osmanagi\u0107","Est. reading time":"7 minutes"},"schema":{"@context":"https:\/\/schema.org","@graph":[{"@type":"Article","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/mineva-60-let-od-i-konference-neuvrscenih\/#article","isPartOf":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/mineva-60-let-od-i-konference-neuvrscenih\/"},"author":{"name":"Danijel Osmanagi\u0107","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#\/schema\/person\/ad67313aad6d9d4f50ef030a86faa0e7"},"headline":"Mineva 60 let od I. konference neuvr\u0161\u010denih","datePublished":"2021-11-24T19:54:00+00:00","dateModified":"2022-06-27T19:16:17+00:00","mainEntityOfPage":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/mineva-60-let-od-i-konference-neuvrscenih\/"},"wordCount":1436,"commentCount":1,"publisher":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#organization"},"image":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/mineva-60-let-od-i-konference-neuvrscenih\/#primaryimage"},"thumbnailUrl":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2021\/11\/Konferencija_Pokreta_nesvrstanih_1961._godine.jpg","keywords":["Gibanje neuvr\u0161\u010denih","hladna vojna","Janez Drnov\u0161ek","Josip Broz Tito","Jugoslavija","kolonializem","Naser","Nehru","Sovjetska zveza","Sukarno"],"inLanguage":"en-GB","potentialAction":[{"@type":"CommentAction","name":"Comment","target":["https:\/\/zgodovinanadlani.si\/mineva-60-let-od-i-konference-neuvrscenih\/#respond"]}]},{"@type":"WebPage","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/mineva-60-let-od-i-konference-neuvrscenih\/","url":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/mineva-60-let-od-i-konference-neuvrscenih\/","name":"Mineva 60 let od I. konference neuvr\u0161\u010denih - Zgodovina na dlani","isPartOf":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#website"},"primaryImageOfPage":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/mineva-60-let-od-i-konference-neuvrscenih\/#primaryimage"},"image":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/mineva-60-let-od-i-konference-neuvrscenih\/#primaryimage"},"thumbnailUrl":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2021\/11\/Konferencija_Pokreta_nesvrstanih_1961._godine.jpg","datePublished":"2021-11-24T19:54:00+00:00","dateModified":"2022-06-27T19:16:17+00:00","description":"Letos obele\u017eujemo 60 let od prve konference neuvr\u0161\u010denih, ki jo je gostil Beograd. Neuvr\u0161\u010deni, gibanje, katerih ena vodilnih \u010dlanic je bila Jugoslavija, se je zavzemalo za politiko miroljubnega sobivanja.","breadcrumb":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/mineva-60-let-od-i-konference-neuvrscenih\/#breadcrumb"},"inLanguage":"en-GB","potentialAction":[{"@type":"ReadAction","target":["https:\/\/zgodovinanadlani.si\/mineva-60-let-od-i-konference-neuvrscenih\/"]}]},{"@type":"ImageObject","inLanguage":"en-GB","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/mineva-60-let-od-i-konference-neuvrscenih\/#primaryimage","url":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2021\/11\/Konferencija_Pokreta_nesvrstanih_1961._godine.jpg","contentUrl":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2021\/11\/Konferencija_Pokreta_nesvrstanih_1961._godine.jpg","width":1024,"height":658,"caption":"Konferenca neuvr\u0161\u010denih leta 1961. Vir: Wikipedia."},{"@type":"BreadcrumbList","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/mineva-60-let-od-i-konference-neuvrscenih\/#breadcrumb","itemListElement":[{"@type":"ListItem","position":1,"name":"Home","item":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/"},{"@type":"ListItem","position":2,"name":"Mineva 60 let od I. konference neuvr\u0161\u010denih"}]},{"@type":"WebSite","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#website","url":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/","name":"Zgodovina na dlani","description":"Zgodovina je u\u010diteljica \u017eivljenja","publisher":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#organization"},"potentialAction":[{"@type":"SearchAction","target":{"@type":"EntryPoint","urlTemplate":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/?s={search_term_string}"},"query-input":{"@type":"PropertyValueSpecification","valueRequired":true,"valueName":"search_term_string"}}],"inLanguage":"en-GB"},{"@type":"Organization","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#organization","name":"Zgodovina na dlani","url":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/","logo":{"@type":"ImageObject","inLanguage":"en-GB","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#\/schema\/logo\/image\/","url":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2023\/08\/cropped-zgodovinanadlani-logo-2023.webp","contentUrl":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2023\/08\/cropped-zgodovinanadlani-logo-2023.webp","width":250,"height":66,"caption":"Zgodovina na dlani"},"image":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#\/schema\/logo\/image\/"},"sameAs":["https:\/\/www.facebook.com\/zgodovinanadlani","https:\/\/x.com\/zgodnadlani"]},{"@type":"Person","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#\/schema\/person\/ad67313aad6d9d4f50ef030a86faa0e7","name":"Danijel Osmanagi\u0107","image":{"@type":"ImageObject","inLanguage":"en-GB","@id":"https:\/\/secure.gravatar.com\/avatar\/e5cc3740beb92483dc93146595417da3598643d6397c5f013836c560865b893f?s=96&d=mm&r=g","url":"https:\/\/secure.gravatar.com\/avatar\/e5cc3740beb92483dc93146595417da3598643d6397c5f013836c560865b893f?s=96&d=mm&r=g","contentUrl":"https:\/\/secure.gravatar.com\/avatar\/e5cc3740beb92483dc93146595417da3598643d6397c5f013836c560865b893f?s=96&d=mm&r=g","caption":"Danijel Osmanagi\u0107"},"url":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/author\/danijel-osmanagic\/"}]}},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/6809","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/5"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=6809"}],"version-history":[{"count":9,"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/6809\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":6822,"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/6809\/revisions\/6822"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/6824"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=6809"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=6809"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=6809"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}