{"id":6952,"date":"2022-08-29T19:51:35","date_gmt":"2022-08-29T17:51:35","guid":{"rendered":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/?p=6952"},"modified":"2022-10-25T13:05:43","modified_gmt":"2022-10-25T11:05:43","slug":"60-let-od-kubanske-krize","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/60-let-od-kubanske-krize\/","title":{"rendered":"60 let od kubanske krize"},"content":{"rendered":"
\"\"
Sovjetska balisti\u010dna raketa. Vir: wikipedia.<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n

Letos mineva \u0161estdeset let od kubanske krize, obdobja, ko je bil svet verjetno najbli\u017eje jedrskem spopadu, ki bi lahko uni\u010dil na\u0161 planet.<\/strong><\/p>\n\n\n\n\n\n\n\n

Preden se posvetimo dogodkom na Kubi iz leta 1962, naj se najprej vrnemo nekaj pred njo, v obdobje zamenjave oblasti na najve\u010djem otoku v Karibih. 26. julija 1953 se je za\u010dela revolucija proti diktatorskemu, proameri\u0161kemu re\u017eimu Fulgencia Batiste na Kubi. Ime je dobila po datumu za\u010detka revolucije, prav tako se je po njem poimenovala politi\u010dna stranka \u00bbGibanje 26. julija\u00ab, ki je naziv obdr\u017eala vse do leta 1965, ko se je preimenovala v Komunisti\u010dno partijo Kube.<\/p>\n\n\n\n

Neuspel upor in zaprtje Castra<\/strong><\/h5>\n\n\n\n

Prvi poskus upora ni uspel, \u0161tevilni uporniki so bili ubiti ali zajeti, med njima tudi brata Castro. Sodi\u0161\u010de ju je obsodilo na zaporno kazen, a sta oba bila \u017ee leta 1955 z amnestijo izpu\u0161\u010dena. S somi\u0161ljeniki sta od\u0161la v Mehiko, kje sta se zdru\u017eila s \u0161tevilnimi kubanskimi veterani \u0161panske dr\u017eavljanske vojne in ostalimi revolucionarji iz srednje ter ju\u017ene Amerike, kot je bil Ernesto Che Guevara. Leta 1956 so revolucionarji z znamenito jahto Granma pristali na Kubi in se spopadli s kubanskimi oblastmi. Pribli\u017eno tri \u010detrtine revolucionarjev je bilo ubitih ali zajetih, brata Castro pa sta se uspela re\u0161iti in se zatekla v gorovja Sierra Maestra.<\/p>\n\n\n\n

Revolucionarji so nato spremenili taktiko boja in za\u010deli izvajati gverilske napade ter iskati podporo med lokalnim prebivalstvom in obubo\u017eanimi kmeti oziroma ni\u017ejimi sloji prebivalstva. Bolj je bilo gibanje uspe\u0161no, ve\u010d so oro\u017eja ZDA po\u0161iljale vladi v Havani, med drugimi stotine tankov, letala, ladje itn. Obenem so ZDA vzpostavile kontakt tudi s Fidelom Castrom, saj so se zavedale nepriljubljenosti Batistovega re\u017eima. Castro sprva ni bil levo politi\u010dno usmerjen, temve\u010d se je smatral bolj za imel revolucionarnega nacionalista, ki je iz Kube \u017eelel odstraniti koruptivno diktaturo.<\/p>\n\n\n\n

Revolucionarji zmagajo<\/strong><\/h5>\n\n\n\n

Kljub \u0161tevilni premo\u010di se je kubanska vojska po vsakem spopadu z uporniki umaknila, kar je kazalo na nepopularnost vlade tudi med voja\u0161kim kadrom. Na Silvestrovo 1958 je pri\u0161lo do bitke pri Santa Clari v kateri so bili revolucionarji uspe\u0161ni, diktator Batista pa je v paniki pobegnil le nekaj ur po novem letu 1959. Ko je Castro izvedel za ta dogodek je za\u010del pogajanja z vojsko ter zmagoslavno vstopil v Havano 2. januarja 1959.<\/p>\n\n\n\n

\"\"
Fidel Castro v gorovju Sierra Maestra. Vir: wikipedia.<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n

\u010ceprav so bile ZDA sprva pripravljene sprejeti Castra in njegovo vlado kot nove vladarje Kube, je kmalu postalo jasno, da bo odnos med Washingtonom in Havano te\u017eaven. Castro ni nikoli oprostil Beli hi\u0161i njihove podpore Batistovem re\u017eimu in je nacionaliziral ameri\u0161ko premo\u017eenje na Kubi. Na drugi strani so se ZDA bale \u0161irjenja protiameri\u0161kih revolucionarnih gibanj v srednji in ju\u017eni Ameriki, ki so ju smatrali za svojo vplivno obmo\u010dje. Leta 1960 so zato zamrznile vso kubansko premo\u017eenje v ZDA, vpeljale ekonomske sankcije proti Kubi in prekinile diplomatske odnose s Havano.<\/p>\n\n\n\n

Poskus kontrarevolucije ob ameri\u0161ki pomo\u010di<\/strong><\/h5>\n\n\n\n

Kubanska vlada je krvavo potrebovala zaveznike in Raul Castro, ki je bil po politi\u010dnem prepri\u010danju levo usmerjen, je bratu Fidelu kot edini logi\u010dni korak predlagal zavezni\u0161tvo s prvo in najve\u010djo socialisti\u010dno dr\u017eavo \u2013 Sovjetsko zvezo. Dogodek, ki je \u0161e bolj zbli\u017eal Moskvo in Havano se je zgodil med 17. in 20. aprilom 1961. Takrat so se v Pra\u0161i\u010djem zalivu ob podpori ameri\u0161ke Cie izkrcali kubanski uporniki, ki so zapustili otok dve leti prej. Kljub temu, da so pred invazijo ameri\u0161ki bombniki izvedli ve\u010d napadov na kubanska letali\u0161\u010da in voja\u0161ke baze, 1500 vojakov ni imelo mo\u017enosti proti premo\u010dni kubanski vojski in lokalnim milicam. Brez dodatne ameri\u0161ke pomo\u010di iz zraka ali ladij v Karibih je bila operacija obsojena na popoln neuspeh. Operacijo je zasnovala \u017ee Eisenhowerjeva administracija, \u0161e slab\u0161e pa jo je nato izvedla Kennedyjeva, ki je v Belo hi\u0161o vstopila malo pred dogodkom.<\/p>\n\n\n\n

Sledil je Castrov odziv z zahtevo od Hru\u0161\u010dova, naj zagotovi stalno sovjetsko prisotnost na otoku, v kar je Kremelj, v omejenem \u0161tevilu, tudi privolil. ZDA so nadaljevale s pritiskom na Havano in niso skrivale, da si \u017eelijo odstranitve Castrove vlade. Nova operacija \u00bbMongoose\u00ab je bila odobrena novembra 1961 in sledili so \u0161tevilni teroristi\u010dni napadi po celem otoku, nekaj mesecev kasneje pa je bil uveden \u0161e ekonomski embargo. ZDA so bile prepri\u010dane, da bo narod sam do jeseni zamenjal trenutno vlado.<\/p>\n\n\n\n

Havana i\u0161\u010de pomo\u010d v Moskvi<\/strong><\/h5>\n\n\n\n
\"\"
Sovjetska ladja in ameri\u0161ko letalo. Vir: wikipedia.<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n

A Castro je odgovoril z novimi zahtevami po pomo\u010di Sovjetske zveze, na katere je Hru\u0161\u010dov po te\u017ekih pogajanjih le privolil. Obenem je Moskva izkoristila prilo\u017enost, da odgovori na agresivno ofenzivno potezo Washingtona, ki je leta 1961 v Tur\u010diji postavil petnajst raket Jupiter, ki so lahko nosile jedrsko bojno glavo. Domet teh raket je skoraj 2500 kilometrov, s \u010dimer so bila ogro\u017eena skoraj vsa sovjetska mesta v Evropi, vklju\u010dno z Moskvo, Leningradom, Kijevom, Minskom in ostalimi dr\u017eavami Var\u0161avske zveze.<\/p>\n\n\n\n

Sovjetska zveza se je zato odzvala s tajno operacijo \u00bbAnadir\u00ab. V ladjami je na Kubo pri\u0161lo preko 40.000 sovjetskih vojakov, 40 lovcev MIG-21, 42 bombnikov Ilju\u0161in-28, protiraketni sistemi S-75 ter 36 balisti\u010dnih raket srednjega dosega, ki so lahko nosile tudi jedrske bojne glave. Mimogrede, leta 1962 so ZDA imele veliko premo\u010d v jedrski oboro\u017eitvi, saj so v svojem arzenalu imele pribli\u017eno 6000 jedrskih konic, medtem ko jih je Sovjetska zveza imela okoli 300. ZDA in \u010dlanice Nata sovjetskih konvojev sploh niso zaznale. Mornarji so bili toplo oble\u010deni s tradicionalnimi sovjetskimi u\u0161ankami, ob odhodu pa jim je bilo re\u010deno, da gredo na Arktiko ter \u010cukotko. Kapitanom je bilo tudi naro\u010deno, naj potopijo ladje, \u010de pride do bli\u017enjega sre\u010danja z Ameri\u010dani ali njihovimi zavezniki.<\/p>\n\n\n\n

Medtem so ameri\u0161ki voja\u0161ki strategi pripravljali voja\u0161ko operacijo za zavzetje otoka. 18. oktobra 1962 so se v Washingtonu sre\u010dali ameri\u0161ki predsednik Kennedy, sovjetski zunanji minister Andrej Gromiko in znameniti sovjetski veleposlanik v ZDA Anatolij Dobrinin. Gromiko je posku\u0161al prepri\u010dati Kennedyja, da oro\u017eje na Kubi ni usmerjeno proti ZDA, ampak je name\u0161\u010deno zaradi pro\u0161nje Castra, ki se je bal ameri\u0161ke invazije. Sestanek je bil zelo napet, noben od udele\u017eencev ni verjel drugemu. Gromiko, ki je desetletja deloval v sovjetski diplomaciji, je povedal, da je to bil njegov najte\u017eji sestanek v \u017eivljenju.<\/p>\n\n\n\n

Napetost na vrhuncu<\/strong><\/h5>\n\n\n\n

\u0160tiri dni kasneje je Kennedy na televiziji sporo\u010dil svojim dr\u017eavljanom, da so sovjetske rakete name\u0161\u010dene na Kubi. Sledila je panika v ZDA, tiso\u010di so zapustili dr\u017eavo in od\u0161li v Mehiko ali Kanado, za\u010deli so se skrivati po kleteh in zakloni\u0161\u010dih, ljudje so kupili ali izropali trgovine po celi dr\u017eavi. Dva dneva kasneje je 180 ameri\u0161kih bojnih ladij obkolilo Kubo, v trenutku ko je se konvoj 30 sovjetskih ladij pribli\u017eeval Karibom. Kapitanom je bilo ukazano, da ignorirajo Ameri\u010dane, ne podle\u017eejo njihovemu pritisku in nadaljujejo pot do za\u010drtanega cilja.<\/p>\n\n\n\n

\"\"
Sovjetska podmornica B-59, ki je nameravala izvesti jedrski napad na ZDA. Vir: wikipedia.<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n

27. oktobra je sovjetska protizra\u010dna obramba nad Kubo zru\u0161ila ameri\u0161ko vohunsko letalo U-2, pilot pa je izgubil \u017eivljenje. Isti dan je skupina ameri\u0161kih ru\u0161ilcev zaznala sovjetsko podmornico B-59 v bli\u017eini Kube. Ameri\u010dani so z izstrelki posku\u0161ali prisiliti podmornico v izplutje in predajo. A na podmornici \u017ee nekaj dni niso dobili nobenih navodil iz Moskve, zato je kapetan Valentin Savitski upravi\u010deno domneval, da se je vojna \u017ee za\u010dela, prestolnica ZSSR pa je uni\u010dena. Skupaj s politi\u010dnim predstavnikom na podmornici Ivanom Semjonovi\u010dem Maslenikovom sta \u017eelela izvesti jedrski napad na ZDA. Tega je prepre\u010dil Vasilij Arhipov, namestnik kapetana, ki je oba prepri\u010dal, da ni dovolj dokazov o za\u010detku jedrske vojne in naj raje izplujejo ter po\u010dakajo na dodatna navodila iz Moskve. Arhipov je ob 55. obletnici dogodkov posthumno dobil nagrado \u00bbPrihodnost za \u017eivljenje\u00ab.<\/p>\n\n\n\n

Dogovor v zadnjem trenutku<\/strong><\/h5>\n\n\n\n

Castro je bil medtem prepri\u010dan, da so Ameri\u010dani \u017ee na poti na Kubo in zato od Hru\u0161\u010dova zahteval napad na ZDA. Svet nikoli ni bil bli\u017eje svetovnemu jedrskem spopadu. Naslednji dan je Kennedy stopil v stik s Kremljem in predlagal, da v zameno za odstranitev sovjetskega oro\u017eja s Kube, ZDA kon\u010dajo s pomorsko blokado ter zagotovijo, da ne bodo nikoli izvedli invazije na otok. Hru\u0161\u010dov je v predlog privolil, dodatno pa zahteval \u0161e odstranitev raket Jupiter iz Tur\u010dije, s \u010dimer se Kennedy strinjal.<\/p>\n\n\n\n

A zadnji del dogovora je zaradi politi\u010dne situacije v ZDA ostal tajen, na mednarodnem podro\u010dju pa je tako izpadlo, da je bila Moskva v tej diplomatski vojni pora\u017eena. Pomorska blokada je bila kon\u010dana 20. novembra 1962, ko so bila vsa izstrelitvena voja\u0161ka poslopja na Kubi razstavljena, letala pa so se vrnila na ozemlje Sovjetske zveze.<\/p>\n\n\n\n

Vzpostavitev rde\u010dega telefona<\/strong><\/h5>\n\n\n\n

Kubanska kriza je pripeljala \u010dlove\u0161tvo na rob propada in jo ob korejski vojni ozna\u010dujemo za najbolj vro\u010d spopad v \u010dasu hladne vojne. Pokazala se je tudi potreba po neposrednem komunikacijskem kanalu med Washingtonom in Moskvo, ki bi v nadalje prepre\u010dil morebitni jedrski spopad. Avgusta 1963 je bil zato vzpostavljen t. i. rde\u010di telefon, ve\u010d o tem pa si lahko preberete here<\/a>.<\/p>\n\n\n\n

Kako blizu smo bili uni\u010denju planeta, sta se zavedala tudi Hru\u0161\u010dov in Kennedy, ki sta se po krizi zbli\u017eala na politi\u010dni in osebni ravni. Osebno se sicer nista ve\u010d sre\u010dala, sta pa si pisala pisma, v katerih sta iskreno predstavljala vsak svoj pogled na razvoj sveta. Hru\u0161\u010dov je \u017ee na prvem sestanku po prihodu Kennedya v Belo hi\u0161o na Dunaju leta 1961 posku\u0161al ameri\u0161kemu voditelju predstaviti pogled Moskve na svet in ruske oziroma sovjetske izku\u0161nje z napredovanjem zahodnih sil na Vzhod, saj je vedel da je Kennedy velik ljubitelj zgodovine in dober poznavalec mednarodnih odnosov. Tedaj sicer ni pri\u0161lo do zbli\u017eanja odnosov, kar pa se je zgodilo po jeseni 1962. Kennedy je nato v svojih govorih poudarjal, da je treba razumeti polo\u017eaj socialisti\u010dnih dr\u017eav in da bi ZDA morale preu\u010diti in spremeniti svoj odnos do Sovjetske zveze, ki je nastal ob koncu II. svetovne vojne in hladnovojnem ideolo\u0161kem konfliktu med kapitalizmom in socializmom.<\/p>\n\n\n\n

\"\"
V Washingtonu sta se 18. oktobra 1962 sre\u010dala ameri\u0161ki predsednik Kennedy in sovjetski zunanji minister Andrej Gromiko. Vir: wikipedia.<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n

Njegova pot se je kon\u010dala z atentatom v sumljivih okoli\u0161\u010dinah novembra 1963. Na Kennedyjevem pogrebu je njegova \u017eena Jackie namestniku sovjetskega premiera Anastasu Mikojanu dejala, da iskreno verjame, da sta njen mo\u017e John in Nikita Hru\u0161\u010dov \u017eelela svet narediti varnej\u0161i in bolj\u0161i za vse. Na drugi strani tudi Hru\u0161\u010dova ni \u010dakala veliko bolj\u0161a usoda. \u0160tevilni politiki v Sovjetski zvezi so menili, da se ni dobro odzval v \u010dasu krize in je premalo iztr\u017eil za Sovjetsko zvezo oziroma jo osramotil na zunanjepoliti\u010dnem podro\u010dju. Oktobra 1964 so ga odstranili z mesta generalnega sekretarja Komunisti\u010dne partije Sovjetske zveze, zato se je osramo\u010den umaknil iz javnega in politi\u010dnega \u017eivljenja (ve\u010d o Hru\u0161\u010dovu si lahko preberete v tem prispevku<\/a>).<\/p>\n\n\n\n

Stanje na Kubi po krizi<\/strong><\/h5>\n\n\n\n

ZDA sicer Kube niso nikoli napadle, so pa njeni prebivalci \u017ee \u0161estdeset let \u017ertev ameri\u0161ke ekonomske blokade. Oblast v Havani je pre\u017eivela tudi razpad socialisti\u010dnega bloka. Fidel Castro je umrl leta 2016, brat Raul je \u0161e vedno \u017eiv, dr\u017eavo pa vodi Manuel Diaz Canel.<\/p>\n\n\n\n

Ob \u0161estdeseti obletnici kubanske krize lahko le upamo, da se bodo na dogodke spomnili tudi svetovni politiki in ugotovili, kako hitro lahko pride za \u010dlove\u0161tvo uni\u010dujo\u010dega jedrskega spopada med velesilami. Zelo aktualen je takratni pogled in odziv ameri\u0161ke politike ter njenih dr\u017eavljanov. Washington je bil tedaj zaradi sovjetske voja\u0161ke prisotnosti na Karibih pripravljen iti v direkten voja\u0161ki spopad s Kubo in Sovjetsko zvezo, medtem ko danes podobnega mi\u0161ljenja in ukrepanja ne dopusti Rusiji, Kitajski, Iranu in \u0161tevilnim drugim dr\u017eavam, ki \u017ee desetletja trpijo podobne ameri\u0161ke (in Natove) voja\u0161ke akcije v njihovi neposredni sose\u0161\u010dini. Popolnoma razumljivo je namre\u010d, da tudi Moskva, Peking, Teheran, Pjongjang in \u0161e kdo sumni\u010davo gledajo na voja\u0161ko \u0161irjenje ZDA po celem planetu in si \u017eelijo varnostna zagotovila za svoj obstoj. Upajmo le, da je zgodovina zares u\u010diteljica \u017eivljenja.<\/p>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Letos mineva \u0161estdeset let od kubanske krize, obdobja, ko je bil svet verjetno najbli\u017eje jedrskem spopadu, ki bi lahko uni\u010dil na\u0161 planet.<\/p>","protected":false},"author":5,"featured_media":6966,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"_monsterinsights_skip_tracking":false,"_monsterinsights_sitenote_active":false,"_monsterinsights_sitenote_note":"","_monsterinsights_sitenote_category":0,"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[3706,1936,1448,1778,705,1780,1777,3707,1773,2298,831,832],"class_list":["post-6952","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-uncategorized","tag-fidel-castro","tag-imperializem","tag-jedrsko-orozje","tag-john-kennedy","tag-komunizem","tag-kubanska-kriza","tag-nikita-hruscov","tag-raul-castro","tag-rdeci-telefon","tag-revolucija","tag-sovjetska-zveza","tag-zda"],"acf":[],"yoast_head":"\n60 let od kubanske krize - Zgodovina na dlani<\/title>\n<meta name=\"description\" content=\"Letos mineva \u0161estdeset let od kubanske krize, obdobja, ko je bil svet verjetno najbli\u017eje jedrskem spopadu, ki bi lahko uni\u010dil na\u0161 planet.\" \/>\n<meta name=\"robots\" content=\"index, follow, max-snippet:-1, max-image-preview:large, max-video-preview:-1\" \/>\n<link rel=\"canonical\" href=\"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/60-let-od-kubanske-krize\/\" \/>\n<meta property=\"og:locale\" content=\"en_GB\" \/>\n<meta property=\"og:type\" content=\"article\" \/>\n<meta property=\"og:title\" content=\"60 let od kubanske krize - Zgodovina na dlani\" \/>\n<meta property=\"og:description\" content=\"Letos mineva \u0161estdeset let od kubanske krize, obdobja, ko je bil svet verjetno najbli\u017eje jedrskem spopadu, ki bi lahko uni\u010dil na\u0161 planet.\" \/>\n<meta property=\"og:url\" content=\"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/60-let-od-kubanske-krize\/\" \/>\n<meta property=\"og:site_name\" content=\"Zgodovina na dlani\" \/>\n<meta property=\"article:publisher\" content=\"https:\/\/www.facebook.com\/zgodovinanadlani\" \/>\n<meta property=\"article:published_time\" content=\"2022-08-29T17:51:35+00:00\" \/>\n<meta property=\"article:modified_time\" content=\"2022-10-25T11:05:43+00:00\" \/>\n<meta property=\"og:image\" content=\"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2022\/08\/CubaSites1962-.jpg\" \/>\n\t<meta property=\"og:image:width\" content=\"646\" \/>\n\t<meta property=\"og:image:height\" content=\"514\" \/>\n\t<meta property=\"og:image:type\" content=\"image\/jpeg\" \/>\n<meta name=\"author\" content=\"Danijel Osmanagi\u0107\" \/>\n<meta name=\"twitter:label1\" content=\"Written by\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:data1\" content=\"Danijel Osmanagi\u0107\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:label2\" content=\"Est. reading time\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:data2\" content=\"10 minutes\" \/>\n<script type=\"application\/ld+json\" class=\"yoast-schema-graph\">{\"@context\":\"https:\\\/\\\/schema.org\",\"@graph\":[{\"@type\":\"Article\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/60-let-od-kubanske-krize\\\/#article\",\"isPartOf\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/60-let-od-kubanske-krize\\\/\"},\"author\":{\"name\":\"Danijel Osmanagi\u0107\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#\\\/schema\\\/person\\\/ad67313aad6d9d4f50ef030a86faa0e7\"},\"headline\":\"60 let od kubanske krize\",\"datePublished\":\"2022-08-29T17:51:35+00:00\",\"dateModified\":\"2022-10-25T11:05:43+00:00\",\"mainEntityOfPage\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/60-let-od-kubanske-krize\\\/\"},\"wordCount\":2068,\"commentCount\":0,\"publisher\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#organization\"},\"image\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/60-let-od-kubanske-krize\\\/#primaryimage\"},\"thumbnailUrl\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2022\\\/08\\\/CubaSites1962-.jpg\",\"keywords\":[\"Fidel Castro\",\"imperializem\",\"jedrsko oro\u017eje\",\"John Kennedy\",\"komunizem\",\"kubanska kriza\",\"Nikita Hru\u0161\u010dov\",\"Raul Castro\",\"Rde\u010di telefon\",\"revolucija\",\"Sovjetska zveza\",\"ZDA\"],\"inLanguage\":\"en-GB\",\"potentialAction\":[{\"@type\":\"CommentAction\",\"name\":\"Comment\",\"target\":[\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/60-let-od-kubanske-krize\\\/#respond\"]}]},{\"@type\":\"WebPage\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/60-let-od-kubanske-krize\\\/\",\"url\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/60-let-od-kubanske-krize\\\/\",\"name\":\"60 let od kubanske krize - Zgodovina na dlani\",\"isPartOf\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#website\"},\"primaryImageOfPage\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/60-let-od-kubanske-krize\\\/#primaryimage\"},\"image\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/60-let-od-kubanske-krize\\\/#primaryimage\"},\"thumbnailUrl\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2022\\\/08\\\/CubaSites1962-.jpg\",\"datePublished\":\"2022-08-29T17:51:35+00:00\",\"dateModified\":\"2022-10-25T11:05:43+00:00\",\"description\":\"Letos mineva \u0161estdeset let od kubanske krize, obdobja, ko je bil svet verjetno najbli\u017eje jedrskem spopadu, ki bi lahko uni\u010dil na\u0161 planet.\",\"breadcrumb\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/60-let-od-kubanske-krize\\\/#breadcrumb\"},\"inLanguage\":\"en-GB\",\"potentialAction\":[{\"@type\":\"ReadAction\",\"target\":[\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/60-let-od-kubanske-krize\\\/\"]}]},{\"@type\":\"ImageObject\",\"inLanguage\":\"en-GB\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/60-let-od-kubanske-krize\\\/#primaryimage\",\"url\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2022\\\/08\\\/CubaSites1962-.jpg\",\"contentUrl\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2022\\\/08\\\/CubaSites1962-.jpg\",\"width\":646,\"height\":514,\"caption\":\"Sovjetske voja\u0161ke sile na Kubi oktobra 1962. Vir: wikipedia.\"},{\"@type\":\"BreadcrumbList\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/60-let-od-kubanske-krize\\\/#breadcrumb\",\"itemListElement\":[{\"@type\":\"ListItem\",\"position\":1,\"name\":\"Home\",\"item\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/\"},{\"@type\":\"ListItem\",\"position\":2,\"name\":\"60 let od kubanske krize\"}]},{\"@type\":\"WebSite\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#website\",\"url\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/\",\"name\":\"Zgodovina na dlani\",\"description\":\"Zgodovina je u\u010diteljica \u017eivljenja\",\"publisher\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#organization\"},\"potentialAction\":[{\"@type\":\"SearchAction\",\"target\":{\"@type\":\"EntryPoint\",\"urlTemplate\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/?s={search_term_string}\"},\"query-input\":{\"@type\":\"PropertyValueSpecification\",\"valueRequired\":true,\"valueName\":\"search_term_string\"}}],\"inLanguage\":\"en-GB\"},{\"@type\":\"Organization\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#organization\",\"name\":\"Zgodovina na dlani\",\"url\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/\",\"logo\":{\"@type\":\"ImageObject\",\"inLanguage\":\"en-GB\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#\\\/schema\\\/logo\\\/image\\\/\",\"url\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2023\\\/08\\\/cropped-zgodovinanadlani-logo-2023.webp\",\"contentUrl\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2023\\\/08\\\/cropped-zgodovinanadlani-logo-2023.webp\",\"width\":250,\"height\":66,\"caption\":\"Zgodovina na dlani\"},\"image\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#\\\/schema\\\/logo\\\/image\\\/\"},\"sameAs\":[\"https:\\\/\\\/www.facebook.com\\\/zgodovinanadlani\",\"https:\\\/\\\/x.com\\\/zgodnadlani\"]},{\"@type\":\"Person\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#\\\/schema\\\/person\\\/ad67313aad6d9d4f50ef030a86faa0e7\",\"name\":\"Danijel Osmanagi\u0107\",\"image\":{\"@type\":\"ImageObject\",\"inLanguage\":\"en-GB\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/secure.gravatar.com\\\/avatar\\\/e5cc3740beb92483dc93146595417da3598643d6397c5f013836c560865b893f?s=96&d=mm&r=g\",\"url\":\"https:\\\/\\\/secure.gravatar.com\\\/avatar\\\/e5cc3740beb92483dc93146595417da3598643d6397c5f013836c560865b893f?s=96&d=mm&r=g\",\"contentUrl\":\"https:\\\/\\\/secure.gravatar.com\\\/avatar\\\/e5cc3740beb92483dc93146595417da3598643d6397c5f013836c560865b893f?s=96&d=mm&r=g\",\"caption\":\"Danijel Osmanagi\u0107\"},\"url\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/en\\\/author\\\/danijel-osmanagic\\\/\"}]}<\/script>\n<!-- \/ Yoast SEO plugin. -->","yoast_head_json":{"title":"60 let od kubanske krize - Zgodovina na dlani","description":"Letos mineva \u0161estdeset let od kubanske krize, obdobja, ko je bil svet verjetno najbli\u017eje jedrskem spopadu, ki bi lahko uni\u010dil na\u0161 planet.","robots":{"index":"index","follow":"follow","max-snippet":"max-snippet:-1","max-image-preview":"max-image-preview:large","max-video-preview":"max-video-preview:-1"},"canonical":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/60-let-od-kubanske-krize\/","og_locale":"en_GB","og_type":"article","og_title":"60 let od kubanske krize - Zgodovina na dlani","og_description":"Letos mineva \u0161estdeset let od kubanske krize, obdobja, ko je bil svet verjetno najbli\u017eje jedrskem spopadu, ki bi lahko uni\u010dil na\u0161 planet.","og_url":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/60-let-od-kubanske-krize\/","og_site_name":"Zgodovina na dlani","article_publisher":"https:\/\/www.facebook.com\/zgodovinanadlani","article_published_time":"2022-08-29T17:51:35+00:00","article_modified_time":"2022-10-25T11:05:43+00:00","og_image":[{"width":646,"height":514,"url":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2022\/08\/CubaSites1962-.jpg","type":"image\/jpeg"}],"author":"Danijel Osmanagi\u0107","twitter_misc":{"Written by":"Danijel Osmanagi\u0107","Est. reading time":"10 minutes"},"schema":{"@context":"https:\/\/schema.org","@graph":[{"@type":"Article","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/60-let-od-kubanske-krize\/#article","isPartOf":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/60-let-od-kubanske-krize\/"},"author":{"name":"Danijel Osmanagi\u0107","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#\/schema\/person\/ad67313aad6d9d4f50ef030a86faa0e7"},"headline":"60 let od kubanske krize","datePublished":"2022-08-29T17:51:35+00:00","dateModified":"2022-10-25T11:05:43+00:00","mainEntityOfPage":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/60-let-od-kubanske-krize\/"},"wordCount":2068,"commentCount":0,"publisher":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#organization"},"image":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/60-let-od-kubanske-krize\/#primaryimage"},"thumbnailUrl":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2022\/08\/CubaSites1962-.jpg","keywords":["Fidel Castro","imperializem","jedrsko oro\u017eje","John Kennedy","komunizem","kubanska kriza","Nikita Hru\u0161\u010dov","Raul Castro","Rde\u010di telefon","revolucija","Sovjetska zveza","ZDA"],"inLanguage":"en-GB","potentialAction":[{"@type":"CommentAction","name":"Comment","target":["https:\/\/zgodovinanadlani.si\/60-let-od-kubanske-krize\/#respond"]}]},{"@type":"WebPage","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/60-let-od-kubanske-krize\/","url":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/60-let-od-kubanske-krize\/","name":"60 let od kubanske krize - Zgodovina na dlani","isPartOf":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#website"},"primaryImageOfPage":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/60-let-od-kubanske-krize\/#primaryimage"},"image":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/60-let-od-kubanske-krize\/#primaryimage"},"thumbnailUrl":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2022\/08\/CubaSites1962-.jpg","datePublished":"2022-08-29T17:51:35+00:00","dateModified":"2022-10-25T11:05:43+00:00","description":"Letos mineva \u0161estdeset let od kubanske krize, obdobja, ko je bil svet verjetno najbli\u017eje jedrskem spopadu, ki bi lahko uni\u010dil na\u0161 planet.","breadcrumb":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/60-let-od-kubanske-krize\/#breadcrumb"},"inLanguage":"en-GB","potentialAction":[{"@type":"ReadAction","target":["https:\/\/zgodovinanadlani.si\/60-let-od-kubanske-krize\/"]}]},{"@type":"ImageObject","inLanguage":"en-GB","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/60-let-od-kubanske-krize\/#primaryimage","url":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2022\/08\/CubaSites1962-.jpg","contentUrl":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2022\/08\/CubaSites1962-.jpg","width":646,"height":514,"caption":"Sovjetske voja\u0161ke sile na Kubi oktobra 1962. Vir: wikipedia."},{"@type":"BreadcrumbList","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/60-let-od-kubanske-krize\/#breadcrumb","itemListElement":[{"@type":"ListItem","position":1,"name":"Home","item":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/"},{"@type":"ListItem","position":2,"name":"60 let od kubanske krize"}]},{"@type":"WebSite","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#website","url":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/","name":"Zgodovina na dlani","description":"Zgodovina je u\u010diteljica \u017eivljenja","publisher":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#organization"},"potentialAction":[{"@type":"SearchAction","target":{"@type":"EntryPoint","urlTemplate":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/?s={search_term_string}"},"query-input":{"@type":"PropertyValueSpecification","valueRequired":true,"valueName":"search_term_string"}}],"inLanguage":"en-GB"},{"@type":"Organization","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#organization","name":"Zgodovina na dlani","url":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/","logo":{"@type":"ImageObject","inLanguage":"en-GB","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#\/schema\/logo\/image\/","url":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2023\/08\/cropped-zgodovinanadlani-logo-2023.webp","contentUrl":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2023\/08\/cropped-zgodovinanadlani-logo-2023.webp","width":250,"height":66,"caption":"Zgodovina na dlani"},"image":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#\/schema\/logo\/image\/"},"sameAs":["https:\/\/www.facebook.com\/zgodovinanadlani","https:\/\/x.com\/zgodnadlani"]},{"@type":"Person","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#\/schema\/person\/ad67313aad6d9d4f50ef030a86faa0e7","name":"Danijel Osmanagi\u0107","image":{"@type":"ImageObject","inLanguage":"en-GB","@id":"https:\/\/secure.gravatar.com\/avatar\/e5cc3740beb92483dc93146595417da3598643d6397c5f013836c560865b893f?s=96&d=mm&r=g","url":"https:\/\/secure.gravatar.com\/avatar\/e5cc3740beb92483dc93146595417da3598643d6397c5f013836c560865b893f?s=96&d=mm&r=g","contentUrl":"https:\/\/secure.gravatar.com\/avatar\/e5cc3740beb92483dc93146595417da3598643d6397c5f013836c560865b893f?s=96&d=mm&r=g","caption":"Danijel Osmanagi\u0107"},"url":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/author\/danijel-osmanagic\/"}]}},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/6952","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/5"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=6952"}],"version-history":[{"count":10,"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/6952\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":7072,"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/6952\/revisions\/7072"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/6966"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=6952"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=6952"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=6952"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}