{"id":7141,"date":"2022-11-28T21:04:33","date_gmt":"2022-11-28T20:04:33","guid":{"rendered":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/?p=7141"},"modified":"2022-12-29T22:24:35","modified_gmt":"2022-12-29T21:24:35","slug":"leonid-breznjev","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/leonid-breznjev\/","title":{"rendered":"Leonid Bre\u017enjev"},"content":{"rendered":"
\"\"
Leonid Bre\u017enjev leta 1973. Vir: wikimedia.<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n

Letos obele\u017eujemo \u0161tirideset let od smrti Leonida Bre\u017enjeva, ki je vodil Sovjetsko zvezo osemnajst let. Le Stalin je dr\u017eavo vodil dlje, skoraj trideset let.<\/strong><\/p>\n\n\n\n\n\n\n\n

Leonid Ilji\u010d Bre\u017enjev se je rodil 19. decembra 1906 v vasici Kamenskoje, v tedanji Jekaterinoslavski guberniji v Ruskem imperiju (danes Ukrajina). Star\u0161a Ilja in Natalija sta sicer izvirala iz regije Kursk. O\u010de je bil kovinar in je izhajal iz proletarskih krogov, tako kot njegova mama. Imel je mlaj\u0161o sestro Vero in mlaj\u0161ega brata Jakova. Leta 1915 se je sredi I. svetovne vojne vpisal v klasi\u010dno gimnazijo. Zaradi februarske in oktobrske revolucije ter dr\u017eavljanske vojne jo je kon\u010dal leta 1921. Po zmagi Rde\u010de armade v dr\u017eavljanski vojni in ustanovitvi Sovjetske zveze se je leta 1923 vpisal v Komsolol (Komunisti\u010dna mladinska organizacija), \u0161est let kasneje pa \u0161e Vsezvezno komunisti\u010dno partijo bolj\u0161evikov. V dvajsetih letih prej\u0161njega stoletja je nadaljeval svojo izobrazbo in leta 1927 kon\u010dal vi\u0161jo \u0161olo za upravljanje zemlji\u0161\u010d in melioracijo v Kursku. Istega leta se je poro\u010dil z Viktorio Denisovo. Pot ga je ponesla v Belorusijo in nato \u0161e na Ural. Leta 1935 je pridobil naziv in\u017eenirja metalurgije in po zaklju\u010dku \u0161tudija opravil slu\u017ebo v Rde\u010di armadi.<\/p>\n\n\n\n

Stalinove \u010distke prilo\u017enost za napredovanje<\/strong><\/h5>\n\n\n\n

V letih velikih Stalinovih \u010dist (1936\u201338) je veliko \u010dlanov partije izgubilo polo\u017eaje (mnogi tudi \u017eivljenja), Bre\u017enjev pa je bil eden od tistih, ki so to obdobje izkoristili za napredovanje. Postal je dejaven v industriji Ukrajinske SSR ter direktor Visoke metalur\u0161ke \u0161ole v Dneprodzer\u017einsku (ime za Kamenskoje od 1936\u20132016). Leta 1937 je postal predsednik mestnega sovjeta v Dneprodzer\u017einsku. Leto kasneje je Nikita Hru\u0161\u010dov prevzel vodenje Ukrajinske bolj\u0161evisti\u010dne partije, s \u010dem se je za\u010delo tudi njegovo napredovanje v partiji Dnepropetrovske oblasti. Sprva je bil zadol\u017een za propagando in agitacijo, pred za\u010detek II. svetovne vojne pa za razvijanje obrambne industrije.<\/p>\n\n\n\n

Ve\u010dkrat odlikovan za zasluge v vojni<\/strong><\/h5>\n\n\n\n

Kot ve\u010dina \u010dlanov partije je bil ob za\u010detku vojne rekrutiran. Po nem\u0161kem zavzetju Ukrajinske SSR je od\u0161el na Kavkaz, kjer je postal politkomisar. S poletno nem\u0161ko ofenzivo leta 1942, ki je bila usmerjena proti Stalingradu in Kavkazu, je ponovno sodeloval v bojih s silami osi. Po nem\u0161kem porazu pri Stalingradu februarja 1943 je Rde\u010da armada prevzela pobudo v Ukrajini, na Kavkazu ter \u010drnomorski obali. Najbolj znan dose\u017eek iz njegove vojne kariere je bila operacija za osvoboditev Novorosijska, kjer je pripravljal in sodeloval v amfibijskem napadu. Za osvoboditev mesta je bil odlikovan z redom domovinske vojne I. stopnje. Sodeloval je v osvoboditvi Ukrajinske SSR in bil politkomisar 4. ukrajinskega fronta, ki je osvobodila Prago spomladi 1945. V vojni je dobil \u0161e ordene Rde\u010dega prapora in Rde\u010de zvezde, ter sodeloval na paradi zmage v Moskvi junija 1945. Leto kasneje je bil demobiliziran. Vojno je kon\u010dal s \u010dinom generalmajorja.<\/p>\n\n\n\n

Vzpon do drugega najmo\u010dnej\u0161ega polo\u017eaja v dr\u017eavi<\/strong><\/h5>\n\n\n\n

Po II. svetovni vojni je hitro napredoval. Sprva je bil prvi sekretar partije v Zaporo\u017eju (1946), nato \u0161e v Dnepropetrovsku (1948), leta 1950 je postal poslanec Vrhovnega sovjeta ZSSR, najvi\u0161jega zakonodajnega organa v dr\u017eavi in nedolgo zatem \u0161e prvi sekretar Moldavske SSR. Nedolgo pred smrtjo ga je Stalin leta 1952 uvrstil v Centralni komite partije in ga predlagal za kandidata za prezidij ZSSR. Po smrti Stalina se je za\u010del boj za njegovo nasledstvo. Sprva je bil v najbolj\u0161em polo\u017eaju Malenkov, kar je tudi pomenilo poslab\u0161anje polo\u017eaja Bre\u017enjeva v partiji, ki je bil poslan v Kazahstan.<\/p>\n\n\n\n

V boju za nasledstvo je Bre\u017enjev podprl svojega starega tovari\u0161a Hru\u0161\u010dova, ki je leto po Stalinovi smrti utrdil svoj polo\u017eaj najmo\u010dnej\u0161ega \u010dloveka v ZSSR. Po dveletnem bivanju v Kazahstanu, kjer je delal na razli\u010dnih projektih, od modernizacije kmetijstva pa do razvitja raket in jedrskega oro\u017eja, se je leta 1956 preselil v Moskvo. Leto kasneje je postal polnopravni \u010dlan Politbiroja, zadol\u017een za razvoj te\u017eke in obrambne industrije, ter vesoljskega programa. Leta 1960 je postal predsednik prezidija Vrhovnega sovjeta ZSSR, ter drugi najmo\u010dnej\u0161i \u010dlovek v dr\u017eavi, takoj za Nikito Hru\u0161\u010dovom.<\/p>\n\n\n\n

Odstavitev nekdanjega mentorja Hru\u0161\u010dova<\/strong><\/h5>\n\n\n\n
\"\"
Nikita Hru\u0161\u010dov. Vir: wikimedia.<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n

Leta 1964 je s svojimi najbli\u017ejimi sodelavci Aleksejem Kosiginom in Nikolajem Podgornim odstavil tedaj \u017ee ostarelega Hru\u0161\u010dova in postal generalni sekretar KP SZ. Pozneje je povedal, da ga je Hru\u0161\u010dov v sanjah ve\u010d krat \u00bbobiskal\u00ab, kar govori o tem, da je ob\u017ealoval potezo, s katero je z mesta vodje partije odstranil osebo, ki je bila v dobri meri zaslu\u017ena za njegovo politi\u010dno napredovanje. Na notranjepoliti\u010dnem podro\u010dju je ustavil proces destalinizacije, ki ga je za\u010del Hru\u0161\u010dov.<\/p>\n\n\n\n

V \u010dasu njegove vladavine so se za\u010dele obse\u017ene ekonomske reforme v dr\u017eavi, ki jih je izvajal predvsem premier Aleksej Kosigin in standard \u017eivljenja se je v dr\u017eavi v drugi polovici \u0161estdesetih in prvi polovici sedemdesetih let dvignil. Dr\u017eava je za\u010dela spodbujati tudi malo podjetni\u0161tvo. Kosigin je z reformami \u017eelel iti \u0161e naprej, a je Bre\u017enjev potegnil ro\u010dno zavoro, saj ni \u017eelel, da SZ izgubi svoj socialisti\u010dni zna\u010daj. Tako je dr\u017eava v drugi polovici sedemdesetih let za\u010dela po\u010dasi ekonomsko zaostajati. Do leta 1979 je \u0161e bila drugo najve\u010dje gospodarstvo na svetu, po za\u010detku intervencije v Afganistanu se je gospodarsko stanje le \u0161e slab\u0161alo. Kot zanimivost naj navedemo, da je leta 1971 Pepsi za\u010dela delovati v Sovjetski zvezi.<\/p>\n\n\n\n

Reforme prinesle lagodnej\u0161e \u017eivljenje<\/strong><\/h5>\n\n\n\n

V \u010dasu Bre\u017enjeva se je za\u010delo tudi obdobje verske svobode, ko so ljudje lahko svobodneje obiskovali cerkve in mo\u0161eje, predstavniki verskih organizacij pa so se udele\u017eevali dr\u017eavnih proslav in dogodkov. Ve\u010dina Rusov danes meni, da je bilo obdobje njegove vladavine dobro, \u010das prosperitete, ljudje so bili preskrbljeni. \u0160tevilni pa menijo, da so bila zadnja leta njegove vladavine \u010das dolgo\u010dasja, kjer so ljudje sicer imeli pokrite vse osnovne dobrine, a je v dru\u017ebi vladala nekak\u0161na monotonost.<\/p>\n\n\n\n

Bre\u017enjev je okrepil mo\u010d obve\u0161\u010devalne slu\u017ebe KGB, v katero Hru\u0161\u010dov ni pretirano vlagal. Leta 1967 je Juri Andropov, Bre\u017enjevov naslednik, prevzel vodenje KGB-ja in v petnajstih letih vodenja organizacijo naredil za najmo\u010dnej\u0161o obve\u0161\u010devalno slu\u017ebo na svetu. Na mednarodnem podro\u010dju Bre\u017enjevo obdobje ozna\u010dujemo kot precej uspe\u0161no, za kar sta bila zaslu\u017ena tudi premier Kosigin in predvsem zunanji minister Gromiko. Podpiral je politiko detanta (popu\u0161\u010danja napetosti med Var\u0161avsko zvezo in zvezo NATO), v njegovem obdobju so energenti iz Sovjetske zveze za\u010deli prihajati tudi v Zahodno Evropo. Leta 1975 je podpisal Helsin\u0161ko listino o varnosti in sodelovanju v Evropi, ki je temeljni dokument in politi\u010dna podlaga za delovanje Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi ter \u00a0vrhunec obdobja detanta v hladni vojni in popu\u0161\u010danja napetosti med blokoma.<\/p>\n\n\n\n

Bre\u017enjeva doktrina<\/strong><\/h5>\n\n\n\n

Kljub temu, da je ve\u010d mesecev vodil proces pogajanj med vlado v Pragi in ostalimi socialisti\u010dnimi dr\u017eavami, je SZ skupaj z ostalimi \u010dlanicami Var\u0161avske zveze intervenirala na \u010cehoslova\u0161kem leta 1968 (ve\u010d v \u010dlanku Petdeseta obletnica pra\u0161ke pomladi<\/a>).<\/em> Navkljub nasprotovanju premierja Kosigina in tudi \u017ee ostarelega Bre\u017enjeva se je Sovjetska zveza zapletla v vojno v Afganistanu konec leta 1979, kar se je izkazalo za eno najve\u010djih napak sovjetskega vodstva. Ve\u010d v \u010dlanku 30 let od konca sovjetske intervencije v Afganistanu<\/em><\/a>.<\/em><\/p>\n\n\n\n

Skorajda je pri\u0161lo tudi do intervencije na Poljskem leta 1981, za katero je lobirala Vzhodna Nem\u010dija. Obisk pape\u017ea Janeza Pavla II. na Poljskem leta 1979 in vse bolj popularno gibanje Solidarnost so ogrozili socialisti\u010dno vlado v Var\u0161avi. Na koncu do intervencije ni pri\u0161lo, saj je dr\u017eavni udar izvedel general Jaruzelski in Poljsko vodil naslednjih slabih deset let.<\/p>\n\n\n\n

\"\"
Ameri\u0161ki predsednik Nixon in Bre\u017enjev podpisujeta sporazum SALT leta 1972. Vir: wikimedia.<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n

Osnova, po kateri je SZ lahko intervenirala v svoji sose\u0161\u010dini, se imenuje \u00bbBre\u017enjeva doktrina\u00ab. <\/em>Bila je temelj za uporabo sil Var\u0161avske zveze s ciljem ohranitve dominantne vloge Sovjetske zveze med dr\u017eavami vzhodnega bloka. Sestanek \u010dlanic Var\u0161avske zveze marca 1968 je pod\u010drtal medsebojno pomo\u010d dr\u017eav \u010dlanic, \u010de bi bila v katerikoli dr\u017eavi socializem in proletariat ogro\u017eena. Tako je SZ dobila podlago, da intervenira kjerkoli v Vzhodni Evropi ali \u0161ir\u0161e (Afganistan). V obdobju njegove vladavine je SZ raz\u0161irila svojo prisotnost v ve\u010d delih sveta, med drugim na Bli\u017enjem vzhodu in Vietnamu. Okrepila je letalske in pomorske transportne zmogljivosti in desantne sile. Sovjetska mornarica se je v tem obdobju mo\u010dno okrepila in je dokon\u010dno zaplula v svetovna morja. Dr\u017eava je dosegla jedrsko pariteto z ZDA, vsa vlaganja v vojsko pa so dr\u017eavo tudi postopoma gospodarsko iz\u010drpavala.<\/p>\n\n\n\n

Odnos do Jugoslavije<\/strong><\/h5>\n\n\n\n

V \u010dasu vladavine Bre\u017enjeva so se odnosi med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo izbolj\u0161ali in so bili na vi\u0161jem nivoju kot v \u010dasu Hru\u0161\u010dova. Tito je od prihoda Bre\u017enjeva na oblast pa do svoje smrti Sovjetsko zvezo obiskal osemkrat (1965, dvakrat 1967, 1969, 1972, 1973, 1977 in 1979). Odnosi so sicer nazadovali v \u010dasu \u010ce\u0161koslova\u0161ke krize, ko je Jugoslavija nasprotovala intervenciji sil Var\u0161avskega sporazuma. Po teh dogodkih Tito ni odpotoval na dr\u017eavni obisk v Sovjetsko zvezo vse do leta 1972. Do otoplitve odnosov je pri\u0161lo \u0161ele septembra leta 1971, ko je Bre\u017enjev obiskal Jugoslavijo. Obisk je ponovil novembra leta 1976.<\/p>\n\n\n\n

V sedemdesetih letih je bila Jugoslavija voditeljica gibanja neuvr\u0161\u010denih in vodilni sovjetski politiki so vedeli, da Jugoslavije ni ve\u010d mo\u010d vrniti v njeno interesno sfero. Kljub temu so odnosi med dr\u017eavama napredovali in bili najbolj\u0161i po dogodkih leta 1948 (ve\u010d v \u010dlanku 70 let od Informbiroja<\/em><\/a>)<\/em>. Napredovali so gospodarski odnosi, dr\u017eavi pa sta skrbno sodelovali tudi na mednarodnem podro\u010dju, predvsem ob ameri\u0161kih intervencijah v Indokini in \u010cilu ter vojnah na Bli\u017enjem vzhodu, kjer sta skupaj podpirali arabske dr\u017eave.<\/p>\n\n\n\n

Odnosi so se nekoliko poslab\u0161ali le pred koncem Bre\u017enjevega \u00bbmandata\u00ab, saj je Jugoslavija obsodila sovjetsko intervencijo v Afganistanu decembra 1979. Maja 1980 je umrl Tito, njegovega pogreba pa se je kljub slabem zdravju udele\u017eil Bre\u017enjev. Omeniti gre, da je Bre\u017enjev \u017ee leta 1962, \u0161e kot predsednik prezidija Vrhovnega sovjeta, obiskal LR Slovenijo in se mudil v Ljubljani.<\/p>\n\n\n\n

\"\"
Grafit poljuba med Bre\u017enjevom in Honeckerjem. Foto: Iain Sheppard, wikimedia.<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n

Zaklju\u010dimo lahko, da je bilo obdobje Bre\u017enjeva dokaj uspe\u0161no na notranjem in zunanjepoliti\u010dnem podro\u010dju. Ekonomski polo\u017eaj in osebne svobo\u0161\u010dine ljudi so se izbolj\u0161ale, stanje v svetu pa je bilo med detantom najbolj mirno v obdobju hladne vojne. Rusi so Bre\u017enjeva leta 2013 izbrali za najbolj priljubljenega voditelja v 20. stoletju. Kot najve\u010dje napake lahko ozna\u010dimo pomanjkanje posluha za predloge Kosigina na podro\u010dju gospodarske liberalizacije in \u0161ibkost pri odlo\u010danju ob intervenciji v Afganistanu, kjer je popustil radikalnem delu partije, kar je delno povezano z njegovim zdravjem, ki je od leta 1975 pe\u0161alo. Obdal se je ve\u010dinoma s starej\u0161imi kadri v partiji, kar se je kot napaka izkazalo v drugi polovici osemdesetih let, ko so na vrh dr\u017eave pri\u0161li neizku\u0161eni politiki. Umrl je 10. novembra 1982, pokopan pa je v Nekropoli Kremljskega zidu.<\/p>\n\n\n\n

Zanimivosti iz \u010dasa Bre\u017enjevega \u017eivljenja in vladavine:<\/strong><\/p>\n\n\n\n

    \n
  • Bil je znan po tem, da je rad poljubljal in objemal svoje bli\u017enje, tako mo\u0161ke kot \u017eenske. Najbolj ikoni\u010den je gotovo objem in poljub z vzhodnonem\u0161kim voditeljem Honeckerjem<\/li>\n\n\n\n
  • Sovjetsko zvezo so v njegovem \u010dasu obiskali \u0161tevilni zahodni glasbeniki kot sta Iggy Pop in Dawid Bowie, medtem ko je imel Elton John leta 1979 tam kar osem koncertov.<\/li>\n\n\n\n
  • V Moskvi je sprejel svetovnega boksarskega \u0161ampiona Mohameda Alija.<\/li>\n\n\n\n
  • Sovjetska zveza je kot prva socialisti\u010dna dr\u017eava gostila poletne olimpijske igre leta 1980, ki jih je Bre\u017enjev osebno odprl.<\/li>\n\n\n\n
  • Leta 1969 je pre\u017eivel poskus atentata, nato pa se zavzel, da je bil atentator Viktor Iljin poslan na zdravljenje. Osebno naj ne bi nikdar odobril smrtno kazen za nikogar.<\/li>\n\n\n\n
  • V njegovih osebnih dokumentih se je kot nacionalnost v\u010dasih navajalo Rus, v\u010dasih Ukrajinec. Na vpra\u0161anje kako se po\u010duti nacionalno, je neko\u010d odgovoril: \u00bbmetalurg, proletarec\u00ab.<\/li>\n<\/ul>\n\n\n\n
    \n
    <\/div>\n<\/div>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

    Letos obele\u017eujemo \u0161tirideset let od smrti Leonida Bre\u017enjeva, ki je vodil Sovjetsko zvezo osemnajst let. Le Stalin je dr\u017eavo vodil dlje, skoraj trideset let.<\/p>","protected":false},"author":5,"featured_media":3599,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"_monsterinsights_skip_tracking":false,"_monsterinsights_sitenote_active":false,"_monsterinsights_sitenote_note":"","_monsterinsights_sitenote_category":0,"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[925,705,3729,1777,831,1795,582],"class_list":["post-7141","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-uncategorized","tag-hladna-vojna","tag-komunizem","tag-leonid-iljic-breznjev","tag-nikita-hruscov","tag-sovjetska-zveza","tag-varsavski-pakt","tag-zssr"],"acf":[],"yoast_head":"\nLeonid Bre\u017enjev - Zgodovina na dlani<\/title>\n<meta name=\"description\" content=\"Letos obele\u017eujemo \u0161tirideset let od smrti Leonida Bre\u017enjeva, ki je vodil Sovjetsko zvezo osemnajst let. Le Stalin je dr\u017eavo vodil dlje.\" \/>\n<meta name=\"robots\" content=\"index, follow, max-snippet:-1, max-image-preview:large, max-video-preview:-1\" \/>\n<link rel=\"canonical\" href=\"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/leonid-breznjev\/\" \/>\n<meta property=\"og:locale\" content=\"en_GB\" \/>\n<meta property=\"og:type\" content=\"article\" \/>\n<meta property=\"og:title\" content=\"Leonid Bre\u017enjev - Zgodovina na dlani\" \/>\n<meta property=\"og:description\" content=\"Letos obele\u017eujemo \u0161tirideset let od smrti Leonida Bre\u017enjeva, ki je vodil Sovjetsko zvezo osemnajst let. Le Stalin je dr\u017eavo vodil dlje.\" \/>\n<meta property=\"og:url\" content=\"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/leonid-breznjev\/\" \/>\n<meta property=\"og:site_name\" content=\"Zgodovina na dlani\" \/>\n<meta property=\"article:publisher\" content=\"https:\/\/www.facebook.com\/zgodovinanadlani\" \/>\n<meta property=\"article:published_time\" content=\"2022-11-28T20:04:33+00:00\" \/>\n<meta property=\"article:modified_time\" content=\"2022-12-29T21:24:35+00:00\" \/>\n<meta property=\"og:image\" content=\"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2018\/08\/Leonid-Bre\u017enjev-wiki.jpg\" \/>\n\t<meta property=\"og:image:width\" content=\"400\" \/>\n\t<meta property=\"og:image:height\" content=\"301\" \/>\n\t<meta property=\"og:image:type\" content=\"image\/jpeg\" \/>\n<meta name=\"author\" content=\"Danijel Osmanagi\u0107\" \/>\n<meta name=\"twitter:label1\" content=\"Written by\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:data1\" content=\"Danijel Osmanagi\u0107\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:label2\" content=\"Est. reading time\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:data2\" content=\"9 minutes\" \/>\n<script type=\"application\/ld+json\" class=\"yoast-schema-graph\">{\"@context\":\"https:\\\/\\\/schema.org\",\"@graph\":[{\"@type\":\"Article\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/leonid-breznjev\\\/#article\",\"isPartOf\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/leonid-breznjev\\\/\"},\"author\":{\"name\":\"Danijel Osmanagi\u0107\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#\\\/schema\\\/person\\\/ad67313aad6d9d4f50ef030a86faa0e7\"},\"headline\":\"Leonid Bre\u017enjev\",\"datePublished\":\"2022-11-28T20:04:33+00:00\",\"dateModified\":\"2022-12-29T21:24:35+00:00\",\"mainEntityOfPage\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/leonid-breznjev\\\/\"},\"wordCount\":2021,\"commentCount\":1,\"publisher\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#organization\"},\"image\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/leonid-breznjev\\\/#primaryimage\"},\"thumbnailUrl\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2018\\\/08\\\/Leonid-Bre\u017enjev-wiki.jpg\",\"keywords\":[\"hladna vojna\",\"komunizem\",\"Leonid Ilji\u010d Bre\u017enjev\",\"Nikita Hru\u0161\u010dov\",\"Sovjetska zveza\",\"Var\u0161avski pakt\",\"ZSSR\"],\"inLanguage\":\"en-GB\",\"potentialAction\":[{\"@type\":\"CommentAction\",\"name\":\"Comment\",\"target\":[\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/leonid-breznjev\\\/#respond\"]}]},{\"@type\":\"WebPage\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/leonid-breznjev\\\/\",\"url\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/leonid-breznjev\\\/\",\"name\":\"Leonid Bre\u017enjev - Zgodovina na dlani\",\"isPartOf\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#website\"},\"primaryImageOfPage\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/leonid-breznjev\\\/#primaryimage\"},\"image\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/leonid-breznjev\\\/#primaryimage\"},\"thumbnailUrl\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2018\\\/08\\\/Leonid-Bre\u017enjev-wiki.jpg\",\"datePublished\":\"2022-11-28T20:04:33+00:00\",\"dateModified\":\"2022-12-29T21:24:35+00:00\",\"description\":\"Letos obele\u017eujemo \u0161tirideset let od smrti Leonida Bre\u017enjeva, ki je vodil Sovjetsko zvezo osemnajst let. Le Stalin je dr\u017eavo vodil dlje.\",\"breadcrumb\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/leonid-breznjev\\\/#breadcrumb\"},\"inLanguage\":\"en-GB\",\"potentialAction\":[{\"@type\":\"ReadAction\",\"target\":[\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/leonid-breznjev\\\/\"]}]},{\"@type\":\"ImageObject\",\"inLanguage\":\"en-GB\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/leonid-breznjev\\\/#primaryimage\",\"url\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2018\\\/08\\\/Leonid-Bre\u017enjev-wiki.jpg\",\"contentUrl\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2018\\\/08\\\/Leonid-Bre\u017enjev-wiki.jpg\",\"width\":400,\"height\":301,\"caption\":\"Leonid Bre\u017enjev. Foto: Wikipedia.\"},{\"@type\":\"BreadcrumbList\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/leonid-breznjev\\\/#breadcrumb\",\"itemListElement\":[{\"@type\":\"ListItem\",\"position\":1,\"name\":\"Home\",\"item\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/\"},{\"@type\":\"ListItem\",\"position\":2,\"name\":\"Leonid Bre\u017enjev\"}]},{\"@type\":\"WebSite\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#website\",\"url\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/\",\"name\":\"Zgodovina na dlani\",\"description\":\"Zgodovina je u\u010diteljica \u017eivljenja\",\"publisher\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#organization\"},\"potentialAction\":[{\"@type\":\"SearchAction\",\"target\":{\"@type\":\"EntryPoint\",\"urlTemplate\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/?s={search_term_string}\"},\"query-input\":{\"@type\":\"PropertyValueSpecification\",\"valueRequired\":true,\"valueName\":\"search_term_string\"}}],\"inLanguage\":\"en-GB\"},{\"@type\":\"Organization\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#organization\",\"name\":\"Zgodovina na dlani\",\"url\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/\",\"logo\":{\"@type\":\"ImageObject\",\"inLanguage\":\"en-GB\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#\\\/schema\\\/logo\\\/image\\\/\",\"url\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2023\\\/08\\\/cropped-zgodovinanadlani-logo-2023.webp\",\"contentUrl\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2023\\\/08\\\/cropped-zgodovinanadlani-logo-2023.webp\",\"width\":250,\"height\":66,\"caption\":\"Zgodovina na dlani\"},\"image\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#\\\/schema\\\/logo\\\/image\\\/\"},\"sameAs\":[\"https:\\\/\\\/www.facebook.com\\\/zgodovinanadlani\",\"https:\\\/\\\/x.com\\\/zgodnadlani\"]},{\"@type\":\"Person\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#\\\/schema\\\/person\\\/ad67313aad6d9d4f50ef030a86faa0e7\",\"name\":\"Danijel Osmanagi\u0107\",\"image\":{\"@type\":\"ImageObject\",\"inLanguage\":\"en-GB\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/secure.gravatar.com\\\/avatar\\\/e5cc3740beb92483dc93146595417da3598643d6397c5f013836c560865b893f?s=96&d=mm&r=g\",\"url\":\"https:\\\/\\\/secure.gravatar.com\\\/avatar\\\/e5cc3740beb92483dc93146595417da3598643d6397c5f013836c560865b893f?s=96&d=mm&r=g\",\"contentUrl\":\"https:\\\/\\\/secure.gravatar.com\\\/avatar\\\/e5cc3740beb92483dc93146595417da3598643d6397c5f013836c560865b893f?s=96&d=mm&r=g\",\"caption\":\"Danijel Osmanagi\u0107\"},\"url\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/en\\\/author\\\/danijel-osmanagic\\\/\"}]}<\/script>\n<!-- \/ Yoast SEO plugin. -->","yoast_head_json":{"title":"Leonid Bre\u017enjev - Zgodovina na dlani","description":"Letos obele\u017eujemo \u0161tirideset let od smrti Leonida Bre\u017enjeva, ki je vodil Sovjetsko zvezo osemnajst let. Le Stalin je dr\u017eavo vodil dlje.","robots":{"index":"index","follow":"follow","max-snippet":"max-snippet:-1","max-image-preview":"max-image-preview:large","max-video-preview":"max-video-preview:-1"},"canonical":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/leonid-breznjev\/","og_locale":"en_GB","og_type":"article","og_title":"Leonid Bre\u017enjev - Zgodovina na dlani","og_description":"Letos obele\u017eujemo \u0161tirideset let od smrti Leonida Bre\u017enjeva, ki je vodil Sovjetsko zvezo osemnajst let. Le Stalin je dr\u017eavo vodil dlje.","og_url":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/leonid-breznjev\/","og_site_name":"Zgodovina na dlani","article_publisher":"https:\/\/www.facebook.com\/zgodovinanadlani","article_published_time":"2022-11-28T20:04:33+00:00","article_modified_time":"2022-12-29T21:24:35+00:00","og_image":[{"width":400,"height":301,"url":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2018\/08\/Leonid-Bre\u017enjev-wiki.jpg","type":"image\/jpeg"}],"author":"Danijel Osmanagi\u0107","twitter_misc":{"Written by":"Danijel Osmanagi\u0107","Est. reading time":"9 minutes"},"schema":{"@context":"https:\/\/schema.org","@graph":[{"@type":"Article","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/leonid-breznjev\/#article","isPartOf":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/leonid-breznjev\/"},"author":{"name":"Danijel Osmanagi\u0107","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#\/schema\/person\/ad67313aad6d9d4f50ef030a86faa0e7"},"headline":"Leonid Bre\u017enjev","datePublished":"2022-11-28T20:04:33+00:00","dateModified":"2022-12-29T21:24:35+00:00","mainEntityOfPage":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/leonid-breznjev\/"},"wordCount":2021,"commentCount":1,"publisher":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#organization"},"image":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/leonid-breznjev\/#primaryimage"},"thumbnailUrl":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2018\/08\/Leonid-Bre\u017enjev-wiki.jpg","keywords":["hladna vojna","komunizem","Leonid Ilji\u010d Bre\u017enjev","Nikita Hru\u0161\u010dov","Sovjetska zveza","Var\u0161avski pakt","ZSSR"],"inLanguage":"en-GB","potentialAction":[{"@type":"CommentAction","name":"Comment","target":["https:\/\/zgodovinanadlani.si\/leonid-breznjev\/#respond"]}]},{"@type":"WebPage","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/leonid-breznjev\/","url":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/leonid-breznjev\/","name":"Leonid Bre\u017enjev - Zgodovina na dlani","isPartOf":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#website"},"primaryImageOfPage":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/leonid-breznjev\/#primaryimage"},"image":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/leonid-breznjev\/#primaryimage"},"thumbnailUrl":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2018\/08\/Leonid-Bre\u017enjev-wiki.jpg","datePublished":"2022-11-28T20:04:33+00:00","dateModified":"2022-12-29T21:24:35+00:00","description":"Letos obele\u017eujemo \u0161tirideset let od smrti Leonida Bre\u017enjeva, ki je vodil Sovjetsko zvezo osemnajst let. Le Stalin je dr\u017eavo vodil dlje.","breadcrumb":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/leonid-breznjev\/#breadcrumb"},"inLanguage":"en-GB","potentialAction":[{"@type":"ReadAction","target":["https:\/\/zgodovinanadlani.si\/leonid-breznjev\/"]}]},{"@type":"ImageObject","inLanguage":"en-GB","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/leonid-breznjev\/#primaryimage","url":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2018\/08\/Leonid-Bre\u017enjev-wiki.jpg","contentUrl":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2018\/08\/Leonid-Bre\u017enjev-wiki.jpg","width":400,"height":301,"caption":"Leonid Bre\u017enjev. Foto: Wikipedia."},{"@type":"BreadcrumbList","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/leonid-breznjev\/#breadcrumb","itemListElement":[{"@type":"ListItem","position":1,"name":"Home","item":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/"},{"@type":"ListItem","position":2,"name":"Leonid Bre\u017enjev"}]},{"@type":"WebSite","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#website","url":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/","name":"Zgodovina na dlani","description":"Zgodovina je u\u010diteljica \u017eivljenja","publisher":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#organization"},"potentialAction":[{"@type":"SearchAction","target":{"@type":"EntryPoint","urlTemplate":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/?s={search_term_string}"},"query-input":{"@type":"PropertyValueSpecification","valueRequired":true,"valueName":"search_term_string"}}],"inLanguage":"en-GB"},{"@type":"Organization","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#organization","name":"Zgodovina na dlani","url":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/","logo":{"@type":"ImageObject","inLanguage":"en-GB","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#\/schema\/logo\/image\/","url":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2023\/08\/cropped-zgodovinanadlani-logo-2023.webp","contentUrl":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2023\/08\/cropped-zgodovinanadlani-logo-2023.webp","width":250,"height":66,"caption":"Zgodovina na dlani"},"image":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#\/schema\/logo\/image\/"},"sameAs":["https:\/\/www.facebook.com\/zgodovinanadlani","https:\/\/x.com\/zgodnadlani"]},{"@type":"Person","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#\/schema\/person\/ad67313aad6d9d4f50ef030a86faa0e7","name":"Danijel Osmanagi\u0107","image":{"@type":"ImageObject","inLanguage":"en-GB","@id":"https:\/\/secure.gravatar.com\/avatar\/e5cc3740beb92483dc93146595417da3598643d6397c5f013836c560865b893f?s=96&d=mm&r=g","url":"https:\/\/secure.gravatar.com\/avatar\/e5cc3740beb92483dc93146595417da3598643d6397c5f013836c560865b893f?s=96&d=mm&r=g","contentUrl":"https:\/\/secure.gravatar.com\/avatar\/e5cc3740beb92483dc93146595417da3598643d6397c5f013836c560865b893f?s=96&d=mm&r=g","caption":"Danijel Osmanagi\u0107"},"url":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/author\/danijel-osmanagic\/"}]}},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/7141","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/5"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=7141"}],"version-history":[{"count":15,"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/7141\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":7165,"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/7141\/revisions\/7165"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/3599"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=7141"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=7141"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=7141"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}