{"id":7534,"date":"2023-09-30T15:27:16","date_gmt":"2023-09-30T13:27:16","guid":{"rendered":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/?p=7534"},"modified":"2023-10-18T19:40:20","modified_gmt":"2023-10-18T17:40:20","slug":"sto-let-od-ustanovitve-moderne-turcije","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/sto-let-od-ustanovitve-moderne-turcije\/","title":{"rendered":"Sto let od ustanovitve moderne Tur\u010dije"},"content":{"rendered":"<figure class=\"wp-block-image alignleft size-large is-resized\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" src=\"https:\/\/upload.wikimedia.org\/wikipedia\/commons\/d\/d1\/The_defeat_of_Shipka_Peak%2C_Bulgarian_War_of_Independence.JPG\" alt=\"\" style=\"width:606px;height:432px\" width=\"606\" height=\"432\"\/><figcaption class=\"wp-element-caption\">Slika bitke ruskih vojakov in bolgarskih prostovoljcev z osmansko vojsko na prelazu \u0160ipka avgusta 1877. Vir: wikipedia.<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\"><strong>Obele\u017eujemo sto let ustanovitve moderne Tur\u010dije, ki je nastala ob kaosu in razpadu Osmanskega cesarstva po koncu I. svetovne vojne.<\/strong><\/p>\n\n\n\n<!--more-->\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Nekdaj mogo\u010dno Osmansko cesarstvo, ki je v 16. in 17. stoletju dvakrat skorajda osvojilo Dunaj, je od sredi 18. stoletja za\u010delo zaostajati za ostalimi evropskimi imperialnimi tekmicami. \u0160tevilne vojne s Habsbur\u017eani in Rusijo Romanovih ter upori proti \u00bbPorti\u00ab na Balkanu in ostalih delih imperija so po\u010dasi, a vztrajno iz\u010drpavali Osmansko dr\u017eavo. Njen obseg se je predvsem na ra\u010dun Rusije, ki je v drugi polovici 18. stoletja prodirala proti Balkanu, vse bolj kr\u010dil.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">V \u010dasu Napoleonskih vojn v za\u010detku 19. stoletja se je dr\u017eava ve\u010dinoma uspela izogniti dolgoletnim vojnam, ki so potekale po stari celini in vsaj kratkotrajno zadr\u017eala svoje stare meje ter nevtralizirala upore proti njeni oblasti na Balkanu. Manj uspe\u0161na je bila spet proti Rusiji, ki ji je, kljub so\u010dasnim bojem z Napoleonom, leta 1812 odvzela dana\u0161njo Moldavijo. Sledila je izguba Gr\u010dije, ki po desetletju bojev leta 1832 postala samostojna. Isto\u010dasno je bila Rusija v vojni proti Tur\u010diji zelo uspe\u0161na na balkanski in ju\u017enokavka\u0161ki fronti, to pa je spro\u017eilo t. i. balkanski preporod.<\/p>\n\n\n\n<h5 class=\"wp-block-heading\"><strong>Bolnik ob Bosporju<\/strong><\/h5>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Kmalu je sledila Krimska vojna (1853\u20131856), nov veliki spopad evropskih razse\u017enosti, v katerem se je Tur\u010dija proti Rusiji povezala z Veliko Britanijo in Francijo. Ta je pripeljala do za\u010dasne ustavitve ruskega prodora na Balkan, vendar pa je hkrati Osmanska dr\u017eava zaradi vseh svojih te\u017eav dobila vzdevek \u00bbbolnik Evrope\u00ab ali \u00bbbolnik ob Bosporju\u00ab. V \u010dasu sultanov Abdulmed\u017eida I. in Abdul Hamida II. se je dr\u017eava sicer posku\u0161ala modernizirati, \u010dim hitreje preiti na kapitalisti\u010dni gospodarski sistem, toda razkorak z ostalimi evropskimi silami se je samo \u0161e pove\u010deval. Zaradi slabe diplomacije je dr\u017eava za povrh ostala \u0161e brez omembe vrednih zaveznikov.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Posebno tragi\u010dna za Osmane je bila vojna z Rusijo v letih 1877\u20131878, v kateri bi lahko, \u010de ne bi bilo intervencije Zahoda, padel tudi Konstantinopel. Dr\u017eava je izgubila Srbijo, BiH in Bolgarijo. Slednja je do leta 1908 formalno ostala del cesarstva, a prakti\u010dno neodvisna dr\u017eava. Do sprememb je prihajalo tudi v severni Afriki, ki sta jo osvajala Velika Britanija in Francija.<\/p>\n\n\n\n<h5 class=\"wp-block-heading\"><strong>Vzpon Mladoturkov<\/strong><\/h5>\n\n\n\n<figure class=\"wp-block-image alignright size-large is-resized\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" src=\"https:\/\/upload.wikimedia.org\/wikipedia\/commons\/6\/6a\/Ottomans_1875.png\" alt=\"\" style=\"width:542px;height:602px\" width=\"542\" height=\"602\"\/><figcaption class=\"wp-element-caption\">Osmansko cesarstvo leta 1875. Vir: wikipedia.<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Medtem se je v Osmanskem cesarstvu krepila mo\u010d nacionalisti\u010dnega gibanja Mladoturkov. Z izgubljanjem ozemelj je dr\u017eava vse bolj postajala nacionalno zaokro\u017eena, kar je pripeljalo do porasta nacionalizma in hkratnega slab\u0161anja polo\u017eaja drugih narodnostnih in etni\u010dnih manj\u0161in. Leta 1908 je pri\u0161lo do mladotur\u0161ke revolucije, ki je pomenila konec vladavine sultana Abdula Hamida II. Nasledil ga je Mehmed V., ki je postal ustavni monarh.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Krizo v imperiju je izkoristila Italija, ki je po zgledu ostalih evropskih dr\u017eav \u017eelela postati kolonialna sila in v vojni v letih 1911\u20131912 Osmanom odvzela Libijo ter \u0161tevilne otoke v Sredozemlju. V tej vojni se je prvi\u010d izkazal Kemal Pa\u0161a bolj znan pod svojim kasnej\u0161im imenom Atat\u00fcrk. Osmani so podcenili Italijane in slepo pri\u010dakovali, da jih bo lokalno prebivalstvo Libije v imenu religije podprlo.<\/p>\n\n\n\n<h5 class=\"wp-block-heading\"><strong>Balkanske vojne<\/strong><\/h5>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Poraz v vojni z Italijo je balkanske kr\u0161\u010danske narode utrdil v prepri\u010danju, da je Osmane mogo\u010de premagati na bojnem polju, kar se je nato tudi uresni\u010dilo v I. balkanski vojni. Sledil je dr\u017eavni udar v Konstantinoplu, ki je na oblast pripeljal \u00bbTri Pa\u0161e\u00ab (Enverja, Kemala in Talata). Ti so v II. balkanski vojni na ra\u010dun Bolgarije uspeli pridobiti nazaj nekaj ozemlja. Po desetletjih vojn in internih kriz je dr\u017eava I. svetovno vojno do\u010dakala iz\u010drpana, s \u0161ibko vojsko in gospodarstvom, ki je mo\u010dno zaostajalo za ostalimi evropskimi silami. Enver Pa\u0161a je bil prepri\u010dan, da je dr\u017eavi mogo\u010de povrniti sijaj le z zavezni\u0161tvom z Nem\u010dijo v veliki vojni, kar pa se je kmalu izkazalo za katastrofalno napako.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Antante sile so leta 1916 sklenile tajni Sykes-Pickotov sporazumom, s katerim so si London, Pariz in Petrograd razdelili interesna obmo\u010dja v Zahodni Aziji po pri\u010dakovanem propadu Osmanskega cesarstva. Po oktobrski revoluciji so bolj\u0161eviki javno razkrili podrobnosti sporazuma in ga ozna\u010dili za imperialno hipokrizijo.<\/p>\n\n\n\n<h5 class=\"wp-block-heading\"><strong>Na\u010drt razkosanja Osmanskega cesarstva<\/strong><\/h5>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Leta 1916 se je antanti pridru\u017eila Gr\u010dija, velika tur\u0161ka nasprotnica, ki je poraz centralnih sil sku\u0161ala izkoristiti za nastanek velike Gr\u010dije, cilj, ki je v vojni z Osmani leta 1897 ostal neuresni\u010den. Oktobra 1918 so Osmani z antanto podpisali premirje, zmagovalci vojne pa so na\u010drtovali razkosanje nekdaj mogo\u010dne dr\u017eave. Del ozemelj bi dobili Velika Britanija, Italija, Gr\u010dija in Francija, nova osmanska dr\u017eava pa bi obsegala zgolj \u0161e polovico dana\u0161nje Tur\u010dije, medtem ko ne bi smela imeti ni lastnih oboro\u017eenih sil.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">V skladu s tem, se je gr\u0161ka vojska maja 1919 izkrcala v Smirni (Izmir) in za\u010dela izvajati zlo\u010dine nad lokalnim muslimanskim prebivalstvom. Osmanska vlada je bila nemo\u010dna, saj so ji dejansko vladali Britanci v Konstantinoplu. To je vse ve\u010d Turkov prepri\u010dalo, da podprejo Mustafo Kemala, ki je z nacionalisti\u010dnim gibanjem proglasil novo vlado s sede\u017eem v Ankari.<\/p>\n\n\n\n<figure class=\"wp-block-image alignleft size-large is-resized\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" src=\"https:\/\/upload.wikimedia.org\/wikipedia\/commons\/d\/d6\/Hellenism_in_the_Near_East_1918.jpg\" alt=\"\" style=\"width:489px;height:601px\" width=\"489\" height=\"601\"\/><figcaption class=\"wp-element-caption\">Grki v Tur\u010diji leta 1919. Vir: wikipedia.<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n<h5 class=\"wp-block-heading\"><strong>Gr\u0161ko-tur\u0161ka vojna<\/strong><\/h5>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Francoski general Ferdinand Foch je bil prepri\u010dan, da antanta potrebuje 27 divizij, da uredi nastalo situacijo, na kar pa v Londonu, Washingtonu, Rimu in Parizu niso bili pripravljeni. \u010ceprav so sprva Grkom svetovali odhod iz Smirne, so jim pustili proste roke pri obra\u010dunu s tur\u0161kimi nacionalisti. V prvem letu vojne (1919) so Grki imeli premo\u010d, tako v voja\u0161ki opremi in organiziranosti, Turki pa so bili zaposleni tudi z bojevanjem s Francozi na sirski meji. Avgusta 1920 je osmanska vlada podpisala pogodbo iz Sevresa, ki je \u0161e uradno legalizirala razkosanje osmanskega cesarstva. Kemal Pa\u0161a je podpisnike sporazuma ozna\u010dil za izdajalce.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Konec leta 1920 so Turki dobili pomembnega zaveznika v Sovjetski Rusiji in v letih 1921\u20131922 podpisali ve\u010d sporazumov z bolj\u0161eviki. Rde\u010da armada je namre\u010d do konca leta 1920 uspela prevladati na ve\u010dini boji\u0161\u010d v ruski dr\u017eavljanski vojni in je posledi\u010dno lahko za\u010dela po\u0161iljati ve\u010dje koli\u010dine oro\u017eja in opreme Turkom.<\/p>\n\n\n\n<h5 class=\"wp-block-heading\"><strong>Bitka pri Sakarayi<\/strong><\/h5>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Atene so se zavedale, da je z dlje trajajo\u010do vojno vse manj mo\u017enosti za zmago, te\u017eave so ji povzro\u010dale predvsem dolge oskrbovalne poti, zato so v letu 1921 izvedli ve\u010d operacij s ciljem uni\u010denja tur\u0161ke vojske in zavetja Ankare. Grki, ki so v letih 1919 in 1920 krepko napredovali proti vzhodu v srce Anatolije, so se s serijo ofenziv leta 1921 zelo pribli\u017eali Ankari. Odlo\u010dilna bitka se je zgodila pri Sakarayi, 100 kilometrov zahodno od Ankare, kjer so Turki postavili trdno obrambo in med 23. avgustom in 13. septembrom 1921 iz\u010drpali sicer bolje opremljene in \u0161tevil\u010dnej\u0161e gr\u0161ke enote.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Grki so se za\u010deli umikati proti zahodu, medtem pa so Turki oktobra 1921 podpisali mirovni sporazum s Francozi, kar je omogo\u010dilo premik tur\u0161kih enot s sirske meje v boj proti Grkom. S tem so dobili tudi legitimnost, saj gre za sporazum z dr\u017eavo, ki je po I. svetovni vojni \u017eelela zavzeti del osmanskega ozemlja. Mustafa Kemal se je za\u010del pripravljati na ofenzivo, ob pomo\u010di sovjetskega oro\u017eja pa je prvi\u010d v vojni imel ne le \u0161tevil\u010dnej\u0161o, temve\u010d tudi bolje oboro\u017eeno vojsko kot gr\u0161ki nasprotnik. Tur\u0161ka ofenziva se je za\u010dela avgusta 1922 in v le nekaj tednih popolnoma porazila gr\u0161ko vojsko v Anatoliji.<\/p>\n\n\n\n<h5 class=\"wp-block-heading\"><strong>Zmaga Tur\u010dije in selitve prebivalstva<\/strong><\/h5>\n\n\n\n<figure class=\"wp-block-image alignright size-large is-resized\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" src=\"https:\/\/upload.wikimedia.org\/wikipedia\/commons\/1\/1e\/Kemal_Atat%C3%BCrk_portrait.jpg\" alt=\"\" style=\"object-fit:cover;width:421px;height:601px\" width=\"421\" height=\"601\"\/><figcaption class=\"wp-element-caption\">Mustafa Kemal Pa\u0161a Atat\u00fcrk. Vir: wikipedia.<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Grki so se za\u010deli umikati, s seboj pa niso \u017eeleli evakuirati tam \u017eive\u010dega gr\u0161kega prebivalstva, saj bi lahko to povzro\u010dilo politi\u010dno krizo v Gr\u010diji, do katere je sicer kasneje vseeno pri\u0161lo. Turki so 9. septembra 1922 zavzeli Smirno, ve\u010dina mesta je pogorela, v divjanju pa je bilo ubitih ve\u010d tiso\u010d kr\u0161\u010danskih prebivalcev mesta. Zlo\u010dine sta sicer ves \u010das vojne izvajali obe strani. Do 18. septembra so bile operacije kon\u010dane, oktobra 1922 pa je sledil podpis premirja z Gr\u010dijo. Ve\u010d sto tiso\u010d Grkov, Armencev in drugih kristjanov je zapustilo ozemlje Tur\u010dije, enako pa se je zgodilo s \u0161tevilnimi muslimani na Balkanu, ki so se preselili v Tur\u010dijo.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Turki so se nato usmerili proti Konstantinoplu in skorajda je pri\u0161lo do vojne z Britanci, ki so bili v stari osmanski prestolnici. Premier Lloyd George in Churchill sta si \u017eelela vojne, a zanjo nista imela ne podpore med ostalimi antantnimi silami ne doma med britanskimi strankami, v sindikatih in medijih. Prvega novembra 1922 je Kemal Pa\u0161a formalno ukinil osmansko cesarstvo in sultanstvo odvzel Mehmedu VI. Isto\u010dasno so se za\u010dela pogajanja z antanto v Lozani, po sporazumu, ki je bil podpisan julija 1923, pa je Tur\u010dija dobila dana\u0161nje meje. Sledila je razglasitev Tur\u0161ke republike 29. oktobra 1923.<\/p>\n\n\n\n<h5 class=\"wp-block-heading\"><strong>Atat\u00fcrk \u2013 o\u010de vseh Turkov<\/strong><\/h5>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Mustafa Kemal Pa\u0161a, ki se je kot mlad oficir uril v osmansko-italijanskih in balkanskih vojnah ter kon\u010dno zasijal v I. svetovni vojni, je tako postal re\u0161itelj Tur\u010dije in dobil vzdevek Atat\u00fcrk \u2013 o\u010de vseh Turkov. V novi dr\u017eavi je uvedel \u0161tevilne reforme. Leta 1924 je ukinil kalifat, sprejel nove zakone o obla\u010dilih in civilni zakonik, uvedel novo tur\u0161ko abecedo in ukinil islam kot edino dr\u017eavno religijo ter postavil temelje sekularni dr\u017eavi. Na mednarodnem podro\u010dju je sodeloval z vsemi, najbli\u017ee pa je bil Sovjetski zvezi, kar je vidno tudi iz reform, ki jih je izvajal vse do svoje smrti leta 1938.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Atat\u00fcrk ima v Tur\u010diji \u0161e danes status ikone in vse pomembnej\u0161e dr\u017eavne in\u0161titucije so poimenovane po njem, \u010detudi se v zadnjih dveh desetletjih moderna Tur\u010dija odmika od njegovih naukov. Nekatere njegove bolj kontroverzne poteze kot npr. odnos do verskih institucij in samodr\u0161tvo so danes tema \u0161tevilnih debat in kritik predvsem manj sekularnega tur\u0161kega prebivalstva. Kljub \u0161tevilnim spremembam v tur\u0161ki dru\u017ebi v 21. stoletju pa Kemal Pa\u0161a Atat\u00fcrk ostaja najpomembnej\u0161i tur\u0161ki dr\u017eavnik preteklega stoletja in oseba, ki je postavila temelje sodobne tur\u0161ke dr\u017eave, ki letos praznuje sto let obstoja.<\/p>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Obele\u017eujemo sto let ustanovitve moderne Tur\u010dije, ki je nastala ob kaosu in razpadu Osmanskega cesarstva po koncu I. svetovne vojne.<\/p>","protected":false},"author":5,"featured_media":7543,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"_monsterinsights_skip_tracking":false,"_monsterinsights_sitenote_active":false,"_monsterinsights_sitenote_note":"","_monsterinsights_sitenote_category":0,"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[1490,3757,2815,1337,1346,3756,3755,1340,120,831,1338],"class_list":["post-7534","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-uncategorized","tag-balkan","tag-carigrad","tag-i-svetovna-vojna-2","tag-kemal-ataturk","tag-konstantinopel","tag-krimska-vojna","tag-mustafa-kemal-pasa","tag-osmansko-cesarstvo","tag-rusija","tag-sovjetska-zveza","tag-turcija"],"acf":[],"yoast_head":"<!-- This site is optimized with the Yoast SEO plugin v27.9 - https:\/\/yoast.com\/product\/yoast-seo-wordpress\/ -->\n<title>Sto let od ustanovitve moderne Tur\u010dije - Zgodovina na dlani<\/title>\n<meta name=\"description\" content=\"Obele\u017eujemo sto let ustanovitve moderne Tur\u010dije, ki je nastala ob kaosu in razpadu Osmanskega cesarstva po koncu I. svetovne vojne.\" \/>\n<meta name=\"robots\" content=\"index, follow, max-snippet:-1, max-image-preview:large, max-video-preview:-1\" \/>\n<link rel=\"canonical\" href=\"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/sto-let-od-ustanovitve-moderne-turcije\/\" \/>\n<meta property=\"og:locale\" content=\"en_GB\" \/>\n<meta property=\"og:type\" content=\"article\" \/>\n<meta property=\"og:title\" content=\"Sto let od ustanovitve moderne Tur\u010dije - Zgodovina na dlani\" \/>\n<meta property=\"og:description\" content=\"Obele\u017eujemo sto let ustanovitve moderne Tur\u010dije, ki je nastala ob kaosu in razpadu Osmanskega cesarstva po koncu I. svetovne vojne.\" \/>\n<meta property=\"og:url\" content=\"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/sto-let-od-ustanovitve-moderne-turcije\/\" \/>\n<meta property=\"og:site_name\" content=\"Zgodovina na dlani\" \/>\n<meta property=\"article:publisher\" content=\"https:\/\/www.facebook.com\/zgodovinanadlani\" \/>\n<meta property=\"article:published_time\" content=\"2023-09-30T13:27:16+00:00\" \/>\n<meta property=\"article:modified_time\" content=\"2023-10-18T17:40:20+00:00\" \/>\n<meta property=\"og:image\" content=\"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2023\/09\/carigrad_razglednica.jpg\" \/>\n\t<meta property=\"og:image:width\" content=\"600\" \/>\n\t<meta property=\"og:image:height\" content=\"375\" \/>\n\t<meta property=\"og:image:type\" content=\"image\/jpeg\" \/>\n<meta name=\"author\" content=\"Danijel Osmanagi\u0107\" \/>\n<meta name=\"twitter:label1\" content=\"Written by\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:data1\" content=\"Danijel Osmanagi\u0107\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:label2\" content=\"Est. reading time\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:data2\" content=\"8 minutes\" \/>\n<script type=\"application\/ld+json\" class=\"yoast-schema-graph\">{\"@context\":\"https:\\\/\\\/schema.org\",\"@graph\":[{\"@type\":\"Article\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/sto-let-od-ustanovitve-moderne-turcije\\\/#article\",\"isPartOf\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/sto-let-od-ustanovitve-moderne-turcije\\\/\"},\"author\":{\"name\":\"Danijel Osmanagi\u0107\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#\\\/schema\\\/person\\\/ad67313aad6d9d4f50ef030a86faa0e7\"},\"headline\":\"Sto let od ustanovitve moderne Tur\u010dije\",\"datePublished\":\"2023-09-30T13:27:16+00:00\",\"dateModified\":\"2023-10-18T17:40:20+00:00\",\"mainEntityOfPage\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/sto-let-od-ustanovitve-moderne-turcije\\\/\"},\"wordCount\":1718,\"commentCount\":0,\"publisher\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#organization\"},\"image\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/sto-let-od-ustanovitve-moderne-turcije\\\/#primaryimage\"},\"thumbnailUrl\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2023\\\/09\\\/carigrad_razglednica.jpg\",\"keywords\":[\"Balkan\",\"Carigrad\",\"I. svetovna vojna\",\"Kemal Atat\u00fcrk\",\"Konstantinopel\",\"Krimska vojna\",\"Mustafa Kemal Pa\u0161a\",\"Osmansko cesarstvo\",\"Rusija\",\"Sovjetska zveza\",\"Tur\u010dija\"],\"inLanguage\":\"en-GB\",\"potentialAction\":[{\"@type\":\"CommentAction\",\"name\":\"Comment\",\"target\":[\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/sto-let-od-ustanovitve-moderne-turcije\\\/#respond\"]}]},{\"@type\":\"WebPage\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/sto-let-od-ustanovitve-moderne-turcije\\\/\",\"url\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/sto-let-od-ustanovitve-moderne-turcije\\\/\",\"name\":\"Sto let od ustanovitve moderne Tur\u010dije - Zgodovina na dlani\",\"isPartOf\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#website\"},\"primaryImageOfPage\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/sto-let-od-ustanovitve-moderne-turcije\\\/#primaryimage\"},\"image\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/sto-let-od-ustanovitve-moderne-turcije\\\/#primaryimage\"},\"thumbnailUrl\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2023\\\/09\\\/carigrad_razglednica.jpg\",\"datePublished\":\"2023-09-30T13:27:16+00:00\",\"dateModified\":\"2023-10-18T17:40:20+00:00\",\"description\":\"Obele\u017eujemo sto let ustanovitve moderne Tur\u010dije, ki je nastala ob kaosu in razpadu Osmanskega cesarstva po koncu I. svetovne vojne.\",\"breadcrumb\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/sto-let-od-ustanovitve-moderne-turcije\\\/#breadcrumb\"},\"inLanguage\":\"en-GB\",\"potentialAction\":[{\"@type\":\"ReadAction\",\"target\":[\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/sto-let-od-ustanovitve-moderne-turcije\\\/\"]}]},{\"@type\":\"ImageObject\",\"inLanguage\":\"en-GB\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/sto-let-od-ustanovitve-moderne-turcije\\\/#primaryimage\",\"url\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2023\\\/09\\\/carigrad_razglednica.jpg\",\"contentUrl\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2023\\\/09\\\/carigrad_razglednica.jpg\",\"width\":600,\"height\":375,\"caption\":\"Razglednica Istanbula\"},{\"@type\":\"BreadcrumbList\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/sto-let-od-ustanovitve-moderne-turcije\\\/#breadcrumb\",\"itemListElement\":[{\"@type\":\"ListItem\",\"position\":1,\"name\":\"Home\",\"item\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/\"},{\"@type\":\"ListItem\",\"position\":2,\"name\":\"Sto let od ustanovitve moderne Tur\u010dije\"}]},{\"@type\":\"WebSite\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#website\",\"url\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/\",\"name\":\"Zgodovina na dlani\",\"description\":\"Zgodovina je u\u010diteljica \u017eivljenja\",\"publisher\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#organization\"},\"potentialAction\":[{\"@type\":\"SearchAction\",\"target\":{\"@type\":\"EntryPoint\",\"urlTemplate\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/?s={search_term_string}\"},\"query-input\":{\"@type\":\"PropertyValueSpecification\",\"valueRequired\":true,\"valueName\":\"search_term_string\"}}],\"inLanguage\":\"en-GB\"},{\"@type\":\"Organization\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#organization\",\"name\":\"Zgodovina na dlani\",\"url\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/\",\"logo\":{\"@type\":\"ImageObject\",\"inLanguage\":\"en-GB\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#\\\/schema\\\/logo\\\/image\\\/\",\"url\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2023\\\/08\\\/cropped-zgodovinanadlani-logo-2023.webp\",\"contentUrl\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2023\\\/08\\\/cropped-zgodovinanadlani-logo-2023.webp\",\"width\":250,\"height\":66,\"caption\":\"Zgodovina na dlani\"},\"image\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#\\\/schema\\\/logo\\\/image\\\/\"},\"sameAs\":[\"https:\\\/\\\/www.facebook.com\\\/zgodovinanadlani\",\"https:\\\/\\\/x.com\\\/zgodnadlani\"]},{\"@type\":\"Person\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#\\\/schema\\\/person\\\/ad67313aad6d9d4f50ef030a86faa0e7\",\"name\":\"Danijel Osmanagi\u0107\",\"image\":{\"@type\":\"ImageObject\",\"inLanguage\":\"en-GB\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/secure.gravatar.com\\\/avatar\\\/e5cc3740beb92483dc93146595417da3598643d6397c5f013836c560865b893f?s=96&d=mm&r=g\",\"url\":\"https:\\\/\\\/secure.gravatar.com\\\/avatar\\\/e5cc3740beb92483dc93146595417da3598643d6397c5f013836c560865b893f?s=96&d=mm&r=g\",\"contentUrl\":\"https:\\\/\\\/secure.gravatar.com\\\/avatar\\\/e5cc3740beb92483dc93146595417da3598643d6397c5f013836c560865b893f?s=96&d=mm&r=g\",\"caption\":\"Danijel Osmanagi\u0107\"},\"url\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/en\\\/author\\\/danijel-osmanagic\\\/\"}]}<\/script>\n<!-- \/ Yoast SEO plugin. -->","yoast_head_json":{"title":"Sto let od ustanovitve moderne Tur\u010dije - Zgodovina na dlani","description":"Obele\u017eujemo sto let ustanovitve moderne Tur\u010dije, ki je nastala ob kaosu in razpadu Osmanskega cesarstva po koncu I. svetovne vojne.","robots":{"index":"index","follow":"follow","max-snippet":"max-snippet:-1","max-image-preview":"max-image-preview:large","max-video-preview":"max-video-preview:-1"},"canonical":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/sto-let-od-ustanovitve-moderne-turcije\/","og_locale":"en_GB","og_type":"article","og_title":"Sto let od ustanovitve moderne Tur\u010dije - Zgodovina na dlani","og_description":"Obele\u017eujemo sto let ustanovitve moderne Tur\u010dije, ki je nastala ob kaosu in razpadu Osmanskega cesarstva po koncu I. svetovne vojne.","og_url":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/sto-let-od-ustanovitve-moderne-turcije\/","og_site_name":"Zgodovina na dlani","article_publisher":"https:\/\/www.facebook.com\/zgodovinanadlani","article_published_time":"2023-09-30T13:27:16+00:00","article_modified_time":"2023-10-18T17:40:20+00:00","og_image":[{"width":600,"height":375,"url":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2023\/09\/carigrad_razglednica.jpg","type":"image\/jpeg"}],"author":"Danijel Osmanagi\u0107","twitter_misc":{"Written by":"Danijel Osmanagi\u0107","Est. reading time":"8 minutes"},"schema":{"@context":"https:\/\/schema.org","@graph":[{"@type":"Article","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/sto-let-od-ustanovitve-moderne-turcije\/#article","isPartOf":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/sto-let-od-ustanovitve-moderne-turcije\/"},"author":{"name":"Danijel Osmanagi\u0107","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#\/schema\/person\/ad67313aad6d9d4f50ef030a86faa0e7"},"headline":"Sto let od ustanovitve moderne Tur\u010dije","datePublished":"2023-09-30T13:27:16+00:00","dateModified":"2023-10-18T17:40:20+00:00","mainEntityOfPage":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/sto-let-od-ustanovitve-moderne-turcije\/"},"wordCount":1718,"commentCount":0,"publisher":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#organization"},"image":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/sto-let-od-ustanovitve-moderne-turcije\/#primaryimage"},"thumbnailUrl":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2023\/09\/carigrad_razglednica.jpg","keywords":["Balkan","Carigrad","I. svetovna vojna","Kemal Atat\u00fcrk","Konstantinopel","Krimska vojna","Mustafa Kemal Pa\u0161a","Osmansko cesarstvo","Rusija","Sovjetska zveza","Tur\u010dija"],"inLanguage":"en-GB","potentialAction":[{"@type":"CommentAction","name":"Comment","target":["https:\/\/zgodovinanadlani.si\/sto-let-od-ustanovitve-moderne-turcije\/#respond"]}]},{"@type":"WebPage","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/sto-let-od-ustanovitve-moderne-turcije\/","url":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/sto-let-od-ustanovitve-moderne-turcije\/","name":"Sto let od ustanovitve moderne Tur\u010dije - Zgodovina na dlani","isPartOf":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#website"},"primaryImageOfPage":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/sto-let-od-ustanovitve-moderne-turcije\/#primaryimage"},"image":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/sto-let-od-ustanovitve-moderne-turcije\/#primaryimage"},"thumbnailUrl":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2023\/09\/carigrad_razglednica.jpg","datePublished":"2023-09-30T13:27:16+00:00","dateModified":"2023-10-18T17:40:20+00:00","description":"Obele\u017eujemo sto let ustanovitve moderne Tur\u010dije, ki je nastala ob kaosu in razpadu Osmanskega cesarstva po koncu I. svetovne vojne.","breadcrumb":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/sto-let-od-ustanovitve-moderne-turcije\/#breadcrumb"},"inLanguage":"en-GB","potentialAction":[{"@type":"ReadAction","target":["https:\/\/zgodovinanadlani.si\/sto-let-od-ustanovitve-moderne-turcije\/"]}]},{"@type":"ImageObject","inLanguage":"en-GB","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/sto-let-od-ustanovitve-moderne-turcije\/#primaryimage","url":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2023\/09\/carigrad_razglednica.jpg","contentUrl":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2023\/09\/carigrad_razglednica.jpg","width":600,"height":375,"caption":"Razglednica Istanbula"},{"@type":"BreadcrumbList","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/sto-let-od-ustanovitve-moderne-turcije\/#breadcrumb","itemListElement":[{"@type":"ListItem","position":1,"name":"Home","item":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/"},{"@type":"ListItem","position":2,"name":"Sto let od ustanovitve moderne Tur\u010dije"}]},{"@type":"WebSite","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#website","url":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/","name":"Zgodovina na dlani","description":"Zgodovina je u\u010diteljica \u017eivljenja","publisher":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#organization"},"potentialAction":[{"@type":"SearchAction","target":{"@type":"EntryPoint","urlTemplate":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/?s={search_term_string}"},"query-input":{"@type":"PropertyValueSpecification","valueRequired":true,"valueName":"search_term_string"}}],"inLanguage":"en-GB"},{"@type":"Organization","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#organization","name":"Zgodovina na dlani","url":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/","logo":{"@type":"ImageObject","inLanguage":"en-GB","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#\/schema\/logo\/image\/","url":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2023\/08\/cropped-zgodovinanadlani-logo-2023.webp","contentUrl":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2023\/08\/cropped-zgodovinanadlani-logo-2023.webp","width":250,"height":66,"caption":"Zgodovina na dlani"},"image":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#\/schema\/logo\/image\/"},"sameAs":["https:\/\/www.facebook.com\/zgodovinanadlani","https:\/\/x.com\/zgodnadlani"]},{"@type":"Person","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#\/schema\/person\/ad67313aad6d9d4f50ef030a86faa0e7","name":"Danijel Osmanagi\u0107","image":{"@type":"ImageObject","inLanguage":"en-GB","@id":"https:\/\/secure.gravatar.com\/avatar\/e5cc3740beb92483dc93146595417da3598643d6397c5f013836c560865b893f?s=96&d=mm&r=g","url":"https:\/\/secure.gravatar.com\/avatar\/e5cc3740beb92483dc93146595417da3598643d6397c5f013836c560865b893f?s=96&d=mm&r=g","contentUrl":"https:\/\/secure.gravatar.com\/avatar\/e5cc3740beb92483dc93146595417da3598643d6397c5f013836c560865b893f?s=96&d=mm&r=g","caption":"Danijel Osmanagi\u0107"},"url":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/author\/danijel-osmanagic\/"}]}},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/7534","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/5"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=7534"}],"version-history":[{"count":14,"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/7534\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":7556,"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/7534\/revisions\/7556"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/7543"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=7534"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=7534"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=7534"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}