{"id":7560,"date":"2023-10-18T19:39:26","date_gmt":"2023-10-18T17:39:26","guid":{"rendered":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/?p=7560"},"modified":"2024-01-28T14:52:11","modified_gmt":"2024-01-28T13:52:11","slug":"30-let-od-crnega-oktobra-v-moskvi","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/30-let-od-crnega-oktobra-v-moskvi\/","title":{"rendered":"30 let od \u00bb\u010drnega oktobra\u00ab v Moskvi"},"content":{"rendered":"<figure class=\"wp-block-image alignleft size-large is-resized\"><img decoding=\"async\" src=\"https:\/\/upload.wikimedia.org\/wikipedia\/commons\/2\/2a\/%E3%83%99%E3%83%BC%E3%83%AB%E3%82%A4%E3%83%89%E3%83%BC%E3%83%A0.jpg\" alt=\"\" style=\"aspect-ratio:1.3333333333333333;width:600px;height:auto\"\/><figcaption class=\"wp-element-caption\">Bela hi\u0161a v Moskvi po posredovanju vojske. Vir: wikipedia.<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\"><strong>Mineva trideset let od moskovskega t. i. \u010drnega oktobra oziroma ruske ustavne krize, ki je dokon\u010dno dolo\u010dila politi\u010dno-ideolo\u0161ko-ekonomsko usmeritev te najve\u010dje dr\u017eave na svetu.<\/strong><\/p>\n\n\n\n<!--more-->\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Konec leta 1991 je razpadla Zveza sovjetskih socialisti\u010dnih republik, \u010deprav je na referendumu marca istega leta skoraj 77 odstotkov dr\u017eavljanov podprlo obstanek dr\u017eave, ki pa bi morala biti reformirana. Bolj podrobno <a href=\"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/konec-poskusa-drzavega-udara-v-sovjetski-zvezi\/\">o dogodkih avgusta 1991<\/a> smo na na\u0161em portalu \u017ee pisali. Leto 1992 je tako za stotine milijonov nekdanjih sovjetskih dr\u017eavljanov za\u010delo z vstopom v novo in nesigurno obdobje, ki je prineslo zamenjavo ekonomsko-politi\u010dnega sistema ter \u0161tevilne voja\u0161ke spopade. Stanje je bilo prav posebej kaoti\u010dno v najve\u010dji sovjetski republiki, Rusiji, kjer so predsednik Boris Jelcin in njegova administracija pod vodstvom premierja Egorja Gajdara in gospodarstvenika Anatolija \u010cubajsa uvedli \u0161tevilne gospodarske reforme, ki so dobile naziv \u00bb\u0161ok terapija\u00ab. Gajdar in \u010cubajs sta bila namre\u010d prepri\u010dana, da bo hitra privatizacija re\u0161ila ruske gospodarske te\u017eave, ki so se sicer za\u010dele \u017ee v poznem sovjetskem obdobju. Toda reforme so za ve\u010dino prebivalstva prinesle le ve\u010djo agonijo. Police so bile \u0161e bolj prazne kot v zadnjem letu Sovjetske zveze, \u0161tevilni so v le nekaj tednih izgubili skozi leta privar\u010devan denar, medtem ko so na drugi strani malo\u0161tevilni \u010dez no\u010d postali nesramno bogati, s \u010dimer se je v dr\u017eavi izoblikoval majhen krog oligarhov.<\/p>\n\n\n\n<h5 class=\"wp-block-heading\"><strong>Dvovladje v dr\u017eavi<\/strong><\/h5>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Zaradi neuspeha reform in vse slab\u0161ega stanja v dr\u017eavi se je zaostril odnos med Jelcinom in Vrhovnim sovjetom Ruske federacije (parlamentom). Dr\u017eava je bila dejansko v nekak\u0161nem dvovladju, kjer ji je vladal desno usmerjeni predsednik, ki je zagovarjal prosto trgovino in privatizacijo ter boj proti ostankom sovjetske oblasti, obenem pa je ta \u0161e delovala po sovjetski ustavi iz \u010dasa Leonida Bre\u017enjeva (1977). Nasprotje se je videlo \u017ee navzven v glavnih simbolih kot je zastava. Ta je bila belo-modro-rde\u010da, katera v osnovi spominja na carsko Rusijo, medtem ko sta grb \u0161e naprej sestavljala komunisti\u010dni srp in kladivo z nadpisom \u00bbProletarci vseh dr\u017eav, zdru\u017eite se\u00ab.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Leta 1992 se je v Vrhovnem sovjetu zbrala opozicija proti Jelcinu, ki jo je vodil predsednik parlamenta, januarja letos preminuli, \u010ce\u010den Ruslan Hasbulatov. Ta je sicer Jelcina avgusta 1991 sprva podprl, nato pa spremenil mnenje. Opozicija in glasne kritike Vrhovnega sovjeta so decembra 1992 pripeljale do odstavitve premierja Jegora Gajdara. S tem je Vrhovni sovjet dobil prvo zmago proti Jelcinu in posledi\u010dno za\u010del odpirati nove fronte proti predsedniku z zahtevami po odstopu od Belove\u0161kega sporazuma, ki je razpustil Sovjetsko zvezo, in ustavitvi procesa privatizacije. Hasbulatov se je sicer diplomatsko odzival, da ni niti on niti Vrhovni sovjet proti privatizaciji, vendar pa mora biti ta izpeljana po druga\u010dnem modelu, osebno je zagovarjal \u0161vedskega.<\/p>\n\n\n\n<h5 class=\"wp-block-heading\"><strong>Referendum, ki ne prinese sprememb<\/strong><\/h5>\n\n\n\n<figure class=\"wp-block-image alignright size-large is-resized\"><img decoding=\"async\" src=\"https:\/\/upload.wikimedia.org\/wikipedia\/commons\/7\/73\/Boris_Yeltsin_21_February_1989-1.jpg\" alt=\"\" style=\"aspect-ratio:1.118881118881119;width:601px;height:auto\"\/><figcaption class=\"wp-element-caption\">Boris Jelcin leta 1989. Vir: www.kremlin.ru\/wikipedia.<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Jelcin se je na zahteve odzval s protiofenzivo in 20. marca 1993 na televiziji izjavil, da dotedanja ustava ni ve\u010d veljavna. Ustavno sodi\u0161\u010de se s tem ni strinjalo, sledila je ustavna obto\u017eba (impeachment) proti predsedniku, ki pa ni uspela in Jelcin je za las pre\u017eivel glasovanje v parlamentu. A Hasbulatov se ni predal in predlagal izvedbo referenduma, na katerem bi se dr\u017eavljani izrekli o najpomembnej\u0161ih vpra\u0161anjih v dr\u017eavi: ali podpirajo delo predsednika, ali podpirajo socialno-ekonomske reforme v dr\u017eavi, ali so za nove volitve za predsednika in parlament. Jelcin je tak\u0161nemu referendumu nasprotoval in dejal, da je vpra\u0161anj preve\u010d oziroma so ta dvoumna, zato je potrebno referendum zastaviti druga\u010de. Kljub temu je bil izveden po Hasbulatovem predlogu, toda rezultate sta si obe strani razlagali po svoje in se razgla\u0161ali za zmagovalki. Kljub vsemu rezultati referenduma niso prinesli sprememb in v dr\u017eavi se je nadaljevalo dvotirno vladanje.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Na mednarodni praznik dela, 1. maja 1993, so leve politi\u010dne sile in sindikati organizirale velike demonstracije, na katerih je pri\u0161lo do spopadov s policijo, ki so zahtevali tudi nekaj smrtnih \u017ertev. Junija sta se Hasbulatov in Jelcin skupaj z ustavno komisijo za\u010dela ponovno pogajati o predlogu nove ustave, a brez rezultatov. Jelcin je vztrajal na popolni menjavi sovjetske ustave, Hasbulatov pa na novi, zelo podobno stari sovjetski ustavi, ki pa dejansko ni bila ve\u010d v skladu z novim ekonomsko-politi\u010dnim stanjem v dr\u017eavi.<\/p>\n\n\n\n<h5 class=\"wp-block-heading\"><strong>Jelcin izvede dr\u017eavni udar<\/strong><\/h5>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Po poletnih po\u010ditnicah se je Jelcin odlo\u010dil presekati gordijski vozel in 1. septembra anuliral ustavo ter odstavil vice premierja \u0160umejka in svojega podpredsednika Rutskoja, s katerim sta se pred tem politi\u010dno oddaljila. Vrhovni sovjet je dva dneva kasneje zavrnil Jelcinove odredbe in na polo\u017eaja vrnil Rutskoja in \u0160umejka. Toda Jelcin ni odnehal in 21. septembra 1993 izdal zloglasni odlok \u0161tevilka 1400, s katerim je razpustil parlament. \u0160lo je za eklatantno kr\u0161enje ustave in dejansko Jelcinov drugi dr\u017eavni udar v 25 mesecih, \u010detudi v dveh razli\u010dnih dr\u017eavah. Ustavno sodi\u0161\u010de se je postavilo na stran Vrhovnega sovjeta, ki je 23. septembra spet izglasoval ustavno obto\u017ebo proti Jelcinu in zahtevalo njegovo odstranitev z mesta predsednika ter za vodjo dr\u017eave postavil podpredsednika Rutskoja. Ta se je s podporniki zabarikadiral v poslopje parlamenta.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Dr\u017eava je bila po dobrih dveh letih spet na robu dr\u017eavljanske vojne. Mestna administracija moskovskega \u017eupana Jurija Lu\u017ekova se je postavila na stran Jelcina in odklopila elektriko ter vodo v parlamentu, zaradi \u010desar so morali poslanci svoje delo nadaljevati ob sve\u010dah. Policija in vojska sta na ukaz Jelcina obkolila parlament, pozivi patriarha Aleksej k pogajanjem pa so odzvanjali v prazno. 2. oktobra so prosovjetski protestniki prebili koridor policije okoli parlamenta in po pozivu Rutskoja ter sovjetskega generala Maka\u0161ova klicala k prevzemu oblasti. Svoj pohod so nadaljevali najprej proti moskovskemu mestnemu uradu, ki so ga uspe\u0161no zavzeli, nato pa so se za\u010deli pomikati proti televizijskemu stolpu Ostankino, od koder bi preko medijev pozvali narod k uporu in razglasili odstavitev predsednika Jelcina. A slednjega ob odporu milice in slabe koordinacije sil v Vrhovnem sovjetu niso uspeli zavzeti. V parlamentu so ve\u010dino imele leve politi\u010dne sile, ki pa so morale sodelovati z nacionalisti in monarhisti. Slednji so sicer nasprotovali Jelcinu, niso pa bili naklonjeni komunistom, ki so \u017eeleli restavrirati sovjetsko oblast, in so 2. oktobra celo posku\u0161ali ubiti vodjo trockistov Sergeja Bjeca. Anarhisti\u010dne sile so se na drugi strani akcije vzdr\u017eale, enako, kljub prvotnim obljubam o podpori, tudi krilo Komunisti\u010dne partije Ruske federacije. Prav tako svojih obljub niso izpolnili Mestni delovni kolektivi.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Kljub neuspe\u0161nemu zavzetju televizijskega stolpa, so podporniki parlamenta \u0161e naprej verjeli v svojo zmago, saj so bili prepri\u010dani, da vojska, ki se je za\u010dela zgrinjati v Moskvo, ne bo reagirala. Tako kot ni avgusta 1991, ko ni izpolnila ukazov trde linije komunisti\u010dne partije in KGB-ja. Ob tem so protestniki imeli tudi obljube nekaterih generalov, da se bodo postavili na njihovo stran, kar pa se pozneje ni uresni\u010dilo. Ve\u010dina generalov namre\u010d ni \u017eelela tvegati s podporo Hasbulatovu in Rutskoju, zato je 4. oktobra na ukaz Jelcina odprla ogenj na Belo hi\u0161o (stavba parlamenta) v Moskvi, njene specialne enote pa so vanjo vdrle in aretirale preostale upornike.<\/p>\n\n\n\n<figure class=\"wp-block-image alignleft size-large is-resized\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"950\" height=\"713\" src=\"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2023\/10\/spomin-na-crni-oktober-950x713.jpg\" alt=\"\" class=\"wp-image-7562\" style=\"aspect-ratio:1.3333333333333333;width:600px;height:auto\" srcset=\"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2023\/10\/spomin-na-crni-oktober-950x713.jpg 950w, https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2023\/10\/spomin-na-crni-oktober-300x225.jpg 300w, https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2023\/10\/spomin-na-crni-oktober.jpg 1280w\" sizes=\"auto, (max-width: 950px) 100vw, 950px\" \/><figcaption class=\"wp-element-caption\">Shod v spomin na &#8220;\u010drni oktober&#8221;.<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n<h5 class=\"wp-block-heading\"><strong>Posredovanje vojske in odprta pot Jelcinu<\/strong><\/h5>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Voja\u0161ka akcija v t. i. \u010drnem oktobru je bila demonstracija sile \u010dloveka, ki se je predstavljal za demokrata in borca proti komunisti\u010dnem re\u017eimu. Jelcin je nasprotnike ozna\u010dil za komunisti\u010dno-fa\u0161isti\u010dne kriminalce, ki da \u017eelijo dr\u017eavo kot leta 1917 potisniti v krvavo vojno. V desetletju svoje vladavine se je nato \u0161e ve\u010dkrat po\u017evi\u017egal na voljo naroda in parlamenta ter se z vsemi silami, tudi ob podpori Zahoda, naredil vse, da je ostal na oblasti. V spopadih je umrlo skoraj 150 ljudi, med temi tudi \u0161tevilni civilisti, parlamentarci, mili\u010dniki, vojaki, doma\u010di in tuji mediji ter celo en ameri\u0161ki odvetnik, ki je \u017eelel odpreti podjetje v Moskvi.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Rusija je po tej ustavni krizi dobila novo ustavo in super-predsedni\u0161ki sistem, ki sta ga nasledila tudi bodo\u010da predsednika Vladimir Putin in Dmitrij Medvedjev. Vrhovni sovjet je zamenjala Duma. Vzpostavljen je sistem podoben obdobju od leta 1905 do 1917, ko je dr\u017eava imela parlament (Dumo), ki pa je bil podvr\u017een volji carja. \u00bbRadikalno\u00ab leve stranke so bile prepovedane, razen Komunisti\u010dne partije Ruske federacije, ki je do danes najve\u010dja in edina opozicijska stranka v Dumi.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Zadnji poskus restavracije sovjetske oblasti v Rusiji je bil tako neuspe\u0161en. V obdobju dogodkov \u00bb\u010drnega oktobra\u00ab (asociacija na rde\u010di oktober leta 1917) je ve\u010dina ljudi v anketah podprla Jelcina, nato pa se je javno mnenje s\u010dasoma obra\u010dalo in stoji danes mnenje mo\u010dno proti odlo\u010ditvam tedanjega predsednika. Leve sile vsak oktober organizirajo shode, s katerimi se spominjajo krvavih dogodkov iz leta 1993, medtem ko aktualna oblast, ki je dejansko rezultat dela Borisa Jelcina, mol\u010di. Boj med parlamentom in Jelcinom se je sicer kasneje \u0161e nadaljeval, saj je Komunisti\u010dna partija zmagala tako na volitvah leta 1995 kot 1999, a je Jelcin zaradi obse\u017enih pooblastil, ki jih je dobil kot predsednik z ustavo leta 1993, vse napade Dume odbil. Oblast je na silvestrovo 1999 predal tedanjemu premierju Putinu ob obljubi, da predhodnika ne bo preganjal za pretekla dejanja. Na volitvah 2003 je bila Komunisti\u010dna partija dokon\u010dno pora\u017eena, zmagala pa je konservativna Zdru\u017eena Rusija, ki vlada \u0161e danes, ko sta parlament in predsednik dejansko politi\u010dno-ideolo\u0161ko-ekonomsko sinhronizirana.<\/p>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Mineva trideset let od moskovskega t. i. \u010drnega oktobra oziroma ruske ustavne krize, ki je dokon\u010dno dolo\u010dila politi\u010dno-ideolo\u0161ko-ekonomsko usmeritev te najve\u010dje dr\u017eave na svetu.<\/p>","protected":false},"author":5,"featured_media":7566,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"_monsterinsights_skip_tracking":false,"_monsterinsights_sitenote_active":false,"_monsterinsights_sitenote_note":"","_monsterinsights_sitenote_category":0,"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[1802,2398,3758,1104,3761,925,3762,1033,120,3759,3760,831,582],"class_list":["post-7560","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-uncategorized","tag-bela-hisa","tag-boris-jelcin","tag-crni-oktober","tag-drzavni-udar","tag-duma","tag-hladna-vojna","tag-komunisticna-partija-ruske-federacije","tag-moskva","tag-rusija","tag-ruska-ustavna-kriza","tag-ruslan-hasbulatov","tag-sovjetska-zveza","tag-zssr"],"acf":[],"yoast_head":"<!-- This site is optimized with the Yoast SEO plugin v27.9 - https:\/\/yoast.com\/product\/yoast-seo-wordpress\/ -->\n<title>30 let od \u00bb\u010drnega oktobra\u00ab v Moskvi - Zgodovina na dlani<\/title>\n<meta name=\"description\" content=\"Mineva trideset let od moskovskega t. i. \u010drnega oktobra oziroma ruske ustavne krize, ki je dokon\u010dno dolo\u010dila politi\u010dno-ideolo\u0161ko-ekonomsko usmeritev te najve\u010dje dr\u017eave na svetu.\" \/>\n<meta name=\"robots\" content=\"index, follow, max-snippet:-1, max-image-preview:large, max-video-preview:-1\" \/>\n<link rel=\"canonical\" href=\"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/30-let-od-crnega-oktobra-v-moskvi\/\" \/>\n<meta property=\"og:locale\" content=\"en_GB\" \/>\n<meta property=\"og:type\" content=\"article\" \/>\n<meta property=\"og:title\" content=\"30 let od \u00bb\u010drnega oktobra\u00ab v Moskvi - Zgodovina na dlani\" \/>\n<meta property=\"og:description\" content=\"Mineva trideset let od moskovskega t. i. \u010drnega oktobra oziroma ruske ustavne krize, ki je dokon\u010dno dolo\u010dila politi\u010dno-ideolo\u0161ko-ekonomsko usmeritev te najve\u010dje dr\u017eave na svetu.\" \/>\n<meta property=\"og:url\" content=\"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/30-let-od-crnega-oktobra-v-moskvi\/\" \/>\n<meta property=\"og:site_name\" content=\"Zgodovina na dlani\" \/>\n<meta property=\"article:publisher\" content=\"https:\/\/www.facebook.com\/zgodovinanadlani\" \/>\n<meta property=\"article:published_time\" content=\"2023-10-18T17:39:26+00:00\" \/>\n<meta property=\"article:modified_time\" content=\"2024-01-28T13:52:11+00:00\" \/>\n<meta property=\"og:image\" content=\"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2023\/10\/bela-hisa-moskva-wikipedia.jpg\" \/>\n\t<meta property=\"og:image:width\" content=\"960\" \/>\n\t<meta property=\"og:image:height\" content=\"720\" \/>\n\t<meta property=\"og:image:type\" content=\"image\/jpeg\" \/>\n<meta name=\"author\" content=\"Danijel Osmanagi\u0107\" \/>\n<meta name=\"twitter:label1\" content=\"Written by\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:data1\" content=\"Danijel Osmanagi\u0107\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:label2\" content=\"Est. reading time\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:data2\" content=\"8 minutes\" \/>\n<script type=\"application\/ld+json\" class=\"yoast-schema-graph\">{\"@context\":\"https:\\\/\\\/schema.org\",\"@graph\":[{\"@type\":\"Article\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/30-let-od-crnega-oktobra-v-moskvi\\\/#article\",\"isPartOf\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/30-let-od-crnega-oktobra-v-moskvi\\\/\"},\"author\":{\"name\":\"Danijel Osmanagi\u0107\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#\\\/schema\\\/person\\\/ad67313aad6d9d4f50ef030a86faa0e7\"},\"headline\":\"30 let od \u00bb\u010drnega oktobra\u00ab v Moskvi\",\"datePublished\":\"2023-10-18T17:39:26+00:00\",\"dateModified\":\"2024-01-28T13:52:11+00:00\",\"mainEntityOfPage\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/30-let-od-crnega-oktobra-v-moskvi\\\/\"},\"wordCount\":1575,\"commentCount\":0,\"publisher\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#organization\"},\"image\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/30-let-od-crnega-oktobra-v-moskvi\\\/#primaryimage\"},\"thumbnailUrl\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2023\\\/10\\\/bela-hisa-moskva-wikipedia.jpg\",\"keywords\":[\"Bela Hi\u0161a\",\"Boris Jelcin\",\"\u010drni oktober\",\"dr\u017eavni udar\",\"Duma\",\"hladna vojna\",\"Komunisti\u010dna partija Ruske federacije\",\"Moskva\",\"Rusija\",\"ruska ustavna kriza\",\"Ruslan Hasbulatov\",\"Sovjetska zveza\",\"ZSSR\"],\"inLanguage\":\"en-GB\",\"potentialAction\":[{\"@type\":\"CommentAction\",\"name\":\"Comment\",\"target\":[\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/30-let-od-crnega-oktobra-v-moskvi\\\/#respond\"]}]},{\"@type\":\"WebPage\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/30-let-od-crnega-oktobra-v-moskvi\\\/\",\"url\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/30-let-od-crnega-oktobra-v-moskvi\\\/\",\"name\":\"30 let od \u00bb\u010drnega oktobra\u00ab v Moskvi - Zgodovina na dlani\",\"isPartOf\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#website\"},\"primaryImageOfPage\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/30-let-od-crnega-oktobra-v-moskvi\\\/#primaryimage\"},\"image\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/30-let-od-crnega-oktobra-v-moskvi\\\/#primaryimage\"},\"thumbnailUrl\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2023\\\/10\\\/bela-hisa-moskva-wikipedia.jpg\",\"datePublished\":\"2023-10-18T17:39:26+00:00\",\"dateModified\":\"2024-01-28T13:52:11+00:00\",\"description\":\"Mineva trideset let od moskovskega t. i. \u010drnega oktobra oziroma ruske ustavne krize, ki je dokon\u010dno dolo\u010dila politi\u010dno-ideolo\u0161ko-ekonomsko usmeritev te najve\u010dje dr\u017eave na svetu.\",\"breadcrumb\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/30-let-od-crnega-oktobra-v-moskvi\\\/#breadcrumb\"},\"inLanguage\":\"en-GB\",\"potentialAction\":[{\"@type\":\"ReadAction\",\"target\":[\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/30-let-od-crnega-oktobra-v-moskvi\\\/\"]}]},{\"@type\":\"ImageObject\",\"inLanguage\":\"en-GB\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/30-let-od-crnega-oktobra-v-moskvi\\\/#primaryimage\",\"url\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2023\\\/10\\\/bela-hisa-moskva-wikipedia.jpg\",\"contentUrl\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2023\\\/10\\\/bela-hisa-moskva-wikipedia.jpg\",\"width\":960,\"height\":720,\"caption\":\"Bela hi\u0161a, stavba parlamenta, v Moskvi v \u010dasu \u010drnega oktobra leta 1993. Vir: wikipedia.\"},{\"@type\":\"BreadcrumbList\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/30-let-od-crnega-oktobra-v-moskvi\\\/#breadcrumb\",\"itemListElement\":[{\"@type\":\"ListItem\",\"position\":1,\"name\":\"Home\",\"item\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/\"},{\"@type\":\"ListItem\",\"position\":2,\"name\":\"30 let od \u00bb\u010drnega oktobra\u00ab v Moskvi\"}]},{\"@type\":\"WebSite\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#website\",\"url\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/\",\"name\":\"Zgodovina na dlani\",\"description\":\"Zgodovina je u\u010diteljica \u017eivljenja\",\"publisher\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#organization\"},\"potentialAction\":[{\"@type\":\"SearchAction\",\"target\":{\"@type\":\"EntryPoint\",\"urlTemplate\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/?s={search_term_string}\"},\"query-input\":{\"@type\":\"PropertyValueSpecification\",\"valueRequired\":true,\"valueName\":\"search_term_string\"}}],\"inLanguage\":\"en-GB\"},{\"@type\":\"Organization\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#organization\",\"name\":\"Zgodovina na dlani\",\"url\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/\",\"logo\":{\"@type\":\"ImageObject\",\"inLanguage\":\"en-GB\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#\\\/schema\\\/logo\\\/image\\\/\",\"url\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2023\\\/08\\\/cropped-zgodovinanadlani-logo-2023.webp\",\"contentUrl\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2023\\\/08\\\/cropped-zgodovinanadlani-logo-2023.webp\",\"width\":250,\"height\":66,\"caption\":\"Zgodovina na dlani\"},\"image\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#\\\/schema\\\/logo\\\/image\\\/\"},\"sameAs\":[\"https:\\\/\\\/www.facebook.com\\\/zgodovinanadlani\",\"https:\\\/\\\/x.com\\\/zgodnadlani\"]},{\"@type\":\"Person\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#\\\/schema\\\/person\\\/ad67313aad6d9d4f50ef030a86faa0e7\",\"name\":\"Danijel Osmanagi\u0107\",\"image\":{\"@type\":\"ImageObject\",\"inLanguage\":\"en-GB\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/secure.gravatar.com\\\/avatar\\\/e5cc3740beb92483dc93146595417da3598643d6397c5f013836c560865b893f?s=96&d=mm&r=g\",\"url\":\"https:\\\/\\\/secure.gravatar.com\\\/avatar\\\/e5cc3740beb92483dc93146595417da3598643d6397c5f013836c560865b893f?s=96&d=mm&r=g\",\"contentUrl\":\"https:\\\/\\\/secure.gravatar.com\\\/avatar\\\/e5cc3740beb92483dc93146595417da3598643d6397c5f013836c560865b893f?s=96&d=mm&r=g\",\"caption\":\"Danijel Osmanagi\u0107\"},\"url\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/en\\\/author\\\/danijel-osmanagic\\\/\"}]}<\/script>\n<!-- \/ Yoast SEO plugin. -->","yoast_head_json":{"title":"30 let od \u00bb\u010drnega oktobra\u00ab v Moskvi - Zgodovina na dlani","description":"Mineva trideset let od moskovskega t. i. \u010drnega oktobra oziroma ruske ustavne krize, ki je dokon\u010dno dolo\u010dila politi\u010dno-ideolo\u0161ko-ekonomsko usmeritev te najve\u010dje dr\u017eave na svetu.","robots":{"index":"index","follow":"follow","max-snippet":"max-snippet:-1","max-image-preview":"max-image-preview:large","max-video-preview":"max-video-preview:-1"},"canonical":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/30-let-od-crnega-oktobra-v-moskvi\/","og_locale":"en_GB","og_type":"article","og_title":"30 let od \u00bb\u010drnega oktobra\u00ab v Moskvi - Zgodovina na dlani","og_description":"Mineva trideset let od moskovskega t. i. \u010drnega oktobra oziroma ruske ustavne krize, ki je dokon\u010dno dolo\u010dila politi\u010dno-ideolo\u0161ko-ekonomsko usmeritev te najve\u010dje dr\u017eave na svetu.","og_url":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/30-let-od-crnega-oktobra-v-moskvi\/","og_site_name":"Zgodovina na dlani","article_publisher":"https:\/\/www.facebook.com\/zgodovinanadlani","article_published_time":"2023-10-18T17:39:26+00:00","article_modified_time":"2024-01-28T13:52:11+00:00","og_image":[{"width":960,"height":720,"url":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2023\/10\/bela-hisa-moskva-wikipedia.jpg","type":"image\/jpeg"}],"author":"Danijel Osmanagi\u0107","twitter_misc":{"Written by":"Danijel Osmanagi\u0107","Est. reading time":"8 minutes"},"schema":{"@context":"https:\/\/schema.org","@graph":[{"@type":"Article","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/30-let-od-crnega-oktobra-v-moskvi\/#article","isPartOf":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/30-let-od-crnega-oktobra-v-moskvi\/"},"author":{"name":"Danijel Osmanagi\u0107","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#\/schema\/person\/ad67313aad6d9d4f50ef030a86faa0e7"},"headline":"30 let od \u00bb\u010drnega oktobra\u00ab v Moskvi","datePublished":"2023-10-18T17:39:26+00:00","dateModified":"2024-01-28T13:52:11+00:00","mainEntityOfPage":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/30-let-od-crnega-oktobra-v-moskvi\/"},"wordCount":1575,"commentCount":0,"publisher":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#organization"},"image":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/30-let-od-crnega-oktobra-v-moskvi\/#primaryimage"},"thumbnailUrl":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2023\/10\/bela-hisa-moskva-wikipedia.jpg","keywords":["Bela Hi\u0161a","Boris Jelcin","\u010drni oktober","dr\u017eavni udar","Duma","hladna vojna","Komunisti\u010dna partija Ruske federacije","Moskva","Rusija","ruska ustavna kriza","Ruslan Hasbulatov","Sovjetska zveza","ZSSR"],"inLanguage":"en-GB","potentialAction":[{"@type":"CommentAction","name":"Comment","target":["https:\/\/zgodovinanadlani.si\/30-let-od-crnega-oktobra-v-moskvi\/#respond"]}]},{"@type":"WebPage","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/30-let-od-crnega-oktobra-v-moskvi\/","url":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/30-let-od-crnega-oktobra-v-moskvi\/","name":"30 let od \u00bb\u010drnega oktobra\u00ab v Moskvi - Zgodovina na dlani","isPartOf":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#website"},"primaryImageOfPage":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/30-let-od-crnega-oktobra-v-moskvi\/#primaryimage"},"image":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/30-let-od-crnega-oktobra-v-moskvi\/#primaryimage"},"thumbnailUrl":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2023\/10\/bela-hisa-moskva-wikipedia.jpg","datePublished":"2023-10-18T17:39:26+00:00","dateModified":"2024-01-28T13:52:11+00:00","description":"Mineva trideset let od moskovskega t. i. \u010drnega oktobra oziroma ruske ustavne krize, ki je dokon\u010dno dolo\u010dila politi\u010dno-ideolo\u0161ko-ekonomsko usmeritev te najve\u010dje dr\u017eave na svetu.","breadcrumb":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/30-let-od-crnega-oktobra-v-moskvi\/#breadcrumb"},"inLanguage":"en-GB","potentialAction":[{"@type":"ReadAction","target":["https:\/\/zgodovinanadlani.si\/30-let-od-crnega-oktobra-v-moskvi\/"]}]},{"@type":"ImageObject","inLanguage":"en-GB","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/30-let-od-crnega-oktobra-v-moskvi\/#primaryimage","url":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2023\/10\/bela-hisa-moskva-wikipedia.jpg","contentUrl":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2023\/10\/bela-hisa-moskva-wikipedia.jpg","width":960,"height":720,"caption":"Bela hi\u0161a, stavba parlamenta, v Moskvi v \u010dasu \u010drnega oktobra leta 1993. Vir: wikipedia."},{"@type":"BreadcrumbList","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/30-let-od-crnega-oktobra-v-moskvi\/#breadcrumb","itemListElement":[{"@type":"ListItem","position":1,"name":"Home","item":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/"},{"@type":"ListItem","position":2,"name":"30 let od \u00bb\u010drnega oktobra\u00ab v Moskvi"}]},{"@type":"WebSite","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#website","url":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/","name":"Zgodovina na dlani","description":"Zgodovina je u\u010diteljica \u017eivljenja","publisher":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#organization"},"potentialAction":[{"@type":"SearchAction","target":{"@type":"EntryPoint","urlTemplate":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/?s={search_term_string}"},"query-input":{"@type":"PropertyValueSpecification","valueRequired":true,"valueName":"search_term_string"}}],"inLanguage":"en-GB"},{"@type":"Organization","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#organization","name":"Zgodovina na dlani","url":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/","logo":{"@type":"ImageObject","inLanguage":"en-GB","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#\/schema\/logo\/image\/","url":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2023\/08\/cropped-zgodovinanadlani-logo-2023.webp","contentUrl":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2023\/08\/cropped-zgodovinanadlani-logo-2023.webp","width":250,"height":66,"caption":"Zgodovina na dlani"},"image":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#\/schema\/logo\/image\/"},"sameAs":["https:\/\/www.facebook.com\/zgodovinanadlani","https:\/\/x.com\/zgodnadlani"]},{"@type":"Person","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#\/schema\/person\/ad67313aad6d9d4f50ef030a86faa0e7","name":"Danijel Osmanagi\u0107","image":{"@type":"ImageObject","inLanguage":"en-GB","@id":"https:\/\/secure.gravatar.com\/avatar\/e5cc3740beb92483dc93146595417da3598643d6397c5f013836c560865b893f?s=96&d=mm&r=g","url":"https:\/\/secure.gravatar.com\/avatar\/e5cc3740beb92483dc93146595417da3598643d6397c5f013836c560865b893f?s=96&d=mm&r=g","contentUrl":"https:\/\/secure.gravatar.com\/avatar\/e5cc3740beb92483dc93146595417da3598643d6397c5f013836c560865b893f?s=96&d=mm&r=g","caption":"Danijel Osmanagi\u0107"},"url":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/author\/danijel-osmanagic\/"}]}},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/7560","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/5"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=7560"}],"version-history":[{"count":5,"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/7560\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":7567,"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/7560\/revisions\/7567"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/7566"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=7560"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=7560"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=7560"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}