{"id":7634,"date":"2024-03-21T22:29:34","date_gmt":"2024-03-21T21:29:34","guid":{"rendered":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/?p=7634"},"modified":"2024-05-19T16:03:47","modified_gmt":"2024-05-19T14:03:47","slug":"kosigin-eden-najpriljubljenejsih-socialisticnih-voditeljev","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/kosigin-eden-najpriljubljenejsih-socialisticnih-voditeljev\/","title":{"rendered":"Kosigin, eden najpriljubljenej\u0161ih socialisti\u010dnih voditeljev"},"content":{"rendered":"<figure class=\"wp-block-image alignleft size-large is-resized\"><img decoding=\"async\" src=\"https:\/\/upload.wikimedia.org\/wikipedia\/commons\/8\/8c\/Kossygin_Glassboro.jpg\" alt=\"\" style=\"width:501px;height:auto\"\/><figcaption class=\"wp-element-caption\">Aleksej Kosigin leta 1967. Vir: Wikipedia.<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\"><strong>Februarja smo obele\u017eili 120 let od rojstva enega najvplivnej\u0161ih, a pogosto pozabljenih socialisti\u010dnih politikov iz obdobja hladne vojne, Alekseja Kosigina.<\/strong><\/p>\n\n\n\n<!--more-->\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Aleksej Kosigin se je rodil 21. februarja leta 1904 v St. Peterburgu. \u017de kot otrok je kazal velik talent za matematiko in imel odli\u010dne ocene, njegov o\u010de pa je upal, da bo postal uspe\u0161en ban\u010dnik. Vse se je spremenilo z za\u010detkom<a href=\"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/1914-zacetek-i-svetovne-vojne\/\" target=\"_blank\" rel=\"noreferrer noopener\"> I. svetovne vojne (1914)<\/a>, <a href=\"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/1917-zacetek-februarske-revolucije-v-rusiji\/\" target=\"_blank\" rel=\"noreferrer noopener\">obeh revolucij leta 1917<\/a> in dr\u017eavljanske vojne, ki je sledila. Kot de\u010dek se je \u017ee pri 15 letih pridru\u017eil Rde\u010di armadi in sanjal o bojih s pripadniki bele garde in tujimi interventni.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Ob prevladi na boji\u0161\u010du in koncu dr\u017eavljanske vojne se je Aleksej marca 1921 demobiliziral iz <a href=\"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/1918-nastanek-rdece-armade\/\" target=\"_blank\" rel=\"noreferrer noopener\">Rde\u010de armade<\/a> in za\u010del iskati svoje mesto v novem svetu in sistemu, ki ga dejansko \u0161e ni dobro poznal. Vpisal se je v petrograjsko Tehni\u010dno vi\u0161jo \u0161olo in se po koncu \u0161tudija preselil v Sibirijo, kjer je delal v razli\u010dnih podjetjih, ki so se ukvarjala ali z industrijo ali z proizvodnjo obla\u010dil in obutve. To je bil \u010das t.i. nove ekonomske politike (NEP), ki je v socialisti\u010dni dr\u017eavi dovoljevala tudi malo podjetni\u0161tvo. Kot uspe\u0161en matematik ni imel te\u017eav dobiti delo in je sodeloval tudi z zahodnimi podjetji, ki so tedaj delovala v ZSSR.<\/p>\n\n\n\n<h5 class=\"wp-block-heading\"><strong>Od direktorja do najmlaj\u0161ega ministra<\/strong><\/h5>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Konec dvajsetih letih je bilo konec NEP-a, v dr\u017eavi se je za\u010dela kolektivizacija, industrializacija ter za\u010detki planskega gospodarstva. Aleksej se je vrnil v rojstno mesto, ki se je tedaj imenovalo Leningrad in se leta 1930 vpisal tekstilni in\u0161titut, ki ga je zaklju\u010dil pet let kasneje. Delal je v tekstilnih tovarnah in leta 1937 postal direktor ene od njih. Neko\u010d je dejal, da ne glede na to, kak\u0161na je dr\u017eava, njen politi\u010dni ali gospodarski sistem, ljudje bodo vedno potrebovali obla\u010dila.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">V \u010dasu velikega terorja (1936\u201338) so mnogi politiki izgubili svoje slu\u017ebe (ali celo \u017eivljenja), ljudje kot je Kosigin, pa so ta \u010das izkoristili za hitro napredovanje, sprva v Leningrajski oblasti, nato pa na dr\u017eavnem nivoju. Aleksej je bil 31. decembra 1938 poklican v prestolnico in pri izstopu iz vlaka v \u010dasopisu prebral, da je postal narodni komisar (minister) za tekstilno industrijo <a href=\"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/stoletje-od-ustanovitve-sovjetske-zveze\/\" target=\"_blank\" rel=\"noreferrer noopener\">Sovjetske zveze<\/a>. Mesto je zasedel kot najmlaj\u0161i minister v zgodovini te dr\u017eave.<\/p>\n\n\n\n<h5 class=\"wp-block-heading\"><strong>Velik pe\u010dat v II. svetovni vojni<\/strong><\/h5>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Ob za\u010detku <a href=\"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/1941-zacetek-operacije-barbarossa\/\" target=\"_blank\" rel=\"noreferrer noopener\">II. svetovne vojne<\/a> je bil zadol\u017een za evakuacijo ljudi in podjetij iz delov dr\u017eave, kjer je divjala vojna. Svet za evakuacijo je poleti in jeseni 1941 iz Evrope na Ural, v Sibirijo in centralno Azijo evakuiral 18 milijonov ljudi, milijone ton zrna in skoraj 2600 industrijskih poslopij, kar je bil eden od klju\u010dnih dejavnikov za zmago Sovjetske zveze v II. svetovni vojni. V \u010dasu le-te je bil dejaven pri evakuaciji ljudi iz obleganega Leningrada, ve\u010d o tej temi pa v na\u0161em \u010dlanku <a href=\"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/80-let-od-konca-bitke-za-leningrad\/\" target=\"_blank\" rel=\"noreferrer noopener\">80 let od obleganja Leningrada<\/a>. Med drugim je pod lado\u0161kim jezerom vodil izgradnjo plinovoda, ki je oblegani Leningrad oskrbel z potrebnimi surovinami za pre\u017eivetje. Naloga, ki je zaradi konstantnih sovra\u017enikovih napadov izgledala kot misija nemogo\u010de, je bila kon\u010dana pred rokom. Vojno je kon\u010dal kot predsednik vlade (sveta narodnih komisarjev) Ruske sovjetske federativne socialisti\u010dne republike v ZSSR.<\/p>\n\n\n\n<h5 class=\"wp-block-heading\"><strong>Zavist pri starih politikih<\/strong><\/h5>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\"><a href=\"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/70-let-od-smrti-josifa-stalina\/\" target=\"_blank\" rel=\"noreferrer noopener\">Stalin<\/a> ga je osebno cenil zaradi njegovih mened\u017eerskih sposobnosti in odli\u010dnega znanja matematike, ki je bila v na\u010drtovanju projektov zelo koristna. Uspehi in popularnost so vzbujali ljubosumje pri starih voditeljih v Kremlju, ki niso \u017eeleli tako mladega politika blizu oblasti. \u017dena Klavdija mu je svetovala, naj se umakne iz politike. Toda Aleksej ni \u017eelel mo\u010di, temve\u010d v prvi vrsti pomagati ljudem. Odlo\u010dil se je vztrajati v politiki, kar ga je skorajda stalo \u017eivljenja, ko naj bi \u010dlani Leningrajske partije organizirali dr\u017eavni udar in atentat na Stalina.<\/p>\n\n\n\n<figure class=\"wp-block-image alignright size-large\"><img decoding=\"async\" src=\"https:\/\/upload.wikimedia.org\/wikipedia\/en\/0\/0f\/Kosyginreform1965.jpg\" alt=\"\"\/><figcaption class=\"wp-element-caption\">Propaganda za sovjetsko ekonomsko reformo iz leta 1965. Vir: wikipedia.<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Po Stalinovi smrti novo vodstvo dr\u017eave (Berija in Malenkov) ni bilo naklonjeno Kosiginu, kar pa se je spet spremenilo, ko je vodstvo partije prevzel <a href=\"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/1971-umre-nikita-hruscov\/\" target=\"_blank\" rel=\"noreferrer noopener\">Nikita Hru\u0161\u010dov<\/a>. V administraciji novega vodje dr\u017eave je napredoval in leta 1960 postal prvi namestnik sveta ministrov. Hru\u0161\u010dov je izvajal velike ekonomske spremembe v dr\u017eavi, ki jih je poimenoval \u00bbUjeti in prehiteti ZDA\u00ab, in dr\u017eavljanom obljubil, da bodo v 20 letih \u017eiveli v komunizmu (v brezrazredni dru\u017ebi). Aleksej je bil zadol\u017een za izvajanje reform, vendar pa s planskim nadzorom sistema ve\u010djega napredka ni bilo, Hru\u0161\u010dov pa ve\u010dinoma tudi ni upo\u0161teval njegovih nasvetov za posodobitev gospodarstva.<\/p>\n\n\n\n<h5 class=\"wp-block-heading\"><strong>Kot predsednik sveta ministrov uresni\u010duje svoje ideje<\/strong><\/h5>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Leta 1964 je bil Hru\u0161\u010dov odstranjen z mesta vodje partije. Kosigin ni sodeloval v zamenjavi vodstva, jo pa je podprl. Novo vodstvo se je razlikovalo od prej\u0161njega in nastal je t. i. triumvirat, kjer so si mo\u010d razdelili <a href=\"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/leonid-breznjev\/\" target=\"_blank\" rel=\"noreferrer noopener\">Leonid Bre\u017enjev<\/a>, Nikolaj Podgorni in Kosigin, ki je postal predsednik sveta ministrov in kon\u010dno dobil mo\u017enost za uveljavitev svojih idej. Bil je prepri\u010dan da je togo centralisti\u010dno planiranje treba razbremeniti in dati podjetjem ter delovnim kolektivom ve\u010d avtonomije pri na\u010drtovanju in delu. Reforme, ki so se za\u010dele leta 1965 so dobile ime Kosiginovske in so dejansko po tiho uzakonile tr\u017eno gospodarstvo v socialisti\u010dni dr\u017eavi.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Pove\u010dalo se je \u0161tevilo dobrin v trgovinah, gradile so se tovarne, ki so proizvajale radio in televizijske sprejemnike, pralne stroje, avtomobile, hladilnike itd., kupna mo\u010d ter \u017eivljenjski standard pa sta vse bolj rasla. Kosigin kot premier ni pozabil na svojo staro ljubezen &#8211; tekstilno industrijo, gradili so se stanovanjski objekti, leta 1967 je bil uzakonjen drugi prost dan v tednu. Osma petletka (petletka Kosiginovih reform) je postala najuspe\u0161nej\u0161a od konca II. svetovne vojne. BDP se je pove\u010dal za 186 odstotkov, dr\u017eavna produkcija za 202 odstotka, pla\u010de za 220 odstotkov, mednarodna trgovina pa za 198 odstotkov. Vlagalo se je tudi v \u0161olstvo, medicino, kulturo, znanost.<\/p>\n\n\n\n<h5 class=\"wp-block-heading\"><strong>Odstopal od stereotipnega socialisti\u010dnega politika<\/strong><\/h5>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Kosigin se je zasebno, polega seveda svoje dru\u017eine, raje kot s \u010dlani partije dru\u017eil s pisatelji kot je bil \u0160olohov ali skladatelj Ha\u010daturjan. Vedno je \u0161el osebno med ljudi, obiskoval tovarne, univerze in bil precej\u0161en unikum, saj pri stereotipnem profilu socialisti\u010dnega politika vedno pomislimo najprej na resnega, tihega, v sebe zaprtega politika v \u010drni obleki. \u010ceprav se je za\u010delo to v obdobju Bre\u017enjeva spreminjati, ve\u010dina politikov Kosiginovega pristopa ni odobravala in ga je imela za populisti\u010dnega.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Zaradi svojega zna\u010daja je pogosto potoval v tujino, predstavljal svojo dr\u017eavo v OZN in se sre\u010deval s tujimi politiki, kar je omogo\u010dilo poskusa atentata nanj, ko ga je v Ottawi sku\u0161al ubiti mad\u017earski emigrant. Indija in Pakistan sta po njegovi mediaciji leta 1966 podpisali premirje. Zelo ga je prizadela smrt \u017eene Klavdije, od katere se ni mogel primerno posloviti, saj je na dan smrti moral biti prisoten na dr\u017eavnem prazniku in paradi <a href=\"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/prvi-maj-osrednji-delavski-praznik\/\" target=\"_blank\" rel=\"noreferrer noopener\">1. maja<\/a> 1967. Bil je eden redkih socialisti\u010dnih politikov, ki je v tujino potoval z \u017eeno in dru\u017eino. Zaradi svojega pristopa in gospodarskih reform je dobil veliko nasprotnikov, ki so trdili, da dr\u017eava izgublja socialisti\u010dni zna\u010daj. Dober alibi so dobili leta 1968 ko je v Pragi Aleksander Dub\u010dek za\u010del implementirati program <a href=\"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/petdeseta-obletnica-praske-pomladi\/\" target=\"_blank\" rel=\"noreferrer noopener\">socializma s \u010dlove\u0161kim obrazom<\/a>. Da ne bi pri\u0161lo do tak\u0161nih sprememb v ostalih socialisti\u010dnih dr\u017eavah, so \u010dlani partije za\u010deli obstruirati vse ve\u010d Kosiginovih projektov.<\/p>\n\n\n\n<h5 class=\"wp-block-heading\"><strong>Iz Sovjetske zveze napravil naftno velesilo<\/strong><\/h5>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">\u010ceprav so ga \u0161tevilni \u017eeleli zamenjati, se ga generalni sekretar Bre\u017enjev ni \u017eelel odre\u010di, ne glede na to, da osebno nista bila v najbolj\u0161ih odnosih. Naslednja petletka je pokazala, da reforme zastajajo in dviganje standarda \u017eivljenja se je upo\u010dasnilo. V sedemdesetih se je Kosigin posvetil naftni industriji in iz Sovjetske zveze naredil naftno velesilo. Sedemdeseta so bila leta t. i. detanta, pri\u0161lo je do popu\u0161\u010danja napetosti med blokoma v hladni vojni in izbolj\u0161anja gospodarskega sodelovanja.<\/p>\n\n\n\n<figure class=\"wp-block-image alignleft size-large is-resized\"><img decoding=\"async\" src=\"https:\/\/upload.wikimedia.org\/wikipedia\/commons\/d\/d1\/Kremlin_Wall_Necropolis_-_Kosygin%2C_Alexei.jpg\" alt=\"\" style=\"width:501px;height:auto\"\/><figcaption class=\"wp-element-caption\">Nagrobna plo\u0161\u010da Kosigina v Moskvi. Vir: Wikipedia.<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Zgrajeni so bili plinovodi, ki so iz ZSSR tekli proti Zahodu. Po desetletjih ameri\u0161kih obstrukcij s ciljem, da ne pride do sodelovanja socialisti\u010dne in kapitalisti\u010dne Evrope, je z prihodom socialdemokratskih kanclerjev v ZRN (Willy Brandt, Helmut Schmidt) pri\u0161lo do \u0161tevilnih projektov, s katerimi so energenti iz SZ za\u010deli prihajati tudi v Zahodno Evropo, kar je pripeljalo do dviga \u017eivljenjskega standarda v socialisti\u010dnem bloku. Kosigin je ukazal iskanje naftnih polj v Sibiriji in \u010dasnik Business Week je napisal, da so nova odkritja naredila SZ za de\u017eelo z najve\u010djimi zalogami nafte na svetu. Kljub temu, da se je izvoz nafte in plina pove\u010deval, je Kosigin opozarjal, da je treba reforme nadaljevati in da prodaja energentov ne bo re\u0161ila vseh problemov, kar se je \u0161e za kako to\u010dno pokazalo ob koncu osemdesetih let.<\/p>\n\n\n\n<h5 class=\"wp-block-heading\"><strong>Eden prvih ekolo\u0161ko usmerjenih politikov<\/strong><\/h5>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Ko se je leta 1979 za\u010dela <a href=\"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/30-let-od-konca-sovjetske-intervencije-v-afganistanu\/\" target=\"_blank\" rel=\"noreferrer noopener\">dr\u017eavljanska vojna med socialisti\u010dno vlado in mud\u017eahedinskimi uporniki v Afganistanu<\/a>, je nasprotoval napotitvi sovjetske vojske v Afganistan. Tudi tu se je spet pokazalo, da je bilo njegovo mnenje pravilno. Bil je eden redkih socialisti\u010dnih politikov, ki je ob gradnji ve\u010djih industrijskih projektov razmi\u0161ljal tudi o ekologiji in za\u0161\u010diti rek ter je za svoj \u010das bil pravi vizionar. Namre\u010d v sedemdesetih letih niti na Zahodu niso namenjali veliko pozornosti ekolo\u0161kim vpra\u0161anjem.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Zadnji velik projekt, ki ga je vodil, je bila organizacija poletnih olimpijskih iger leta 1980. \u0160tevilni \u0161portni in namestitveni (znani Hotel Kosmos) kompleksi so bili zgrajeni v Moskvi, Leningradu, Minsku, Kijevu in Talinu. Nekateri se uporabljajo \u0161e danes. Po koncu iger avgusta 1980 je Kosigin do\u017eivel infarkt, malu po tem pa je dobil klic iz Kremlja, v katerem mu je bodo\u010di generalni sekretar partije Konstantin \u010cernjenko sporo\u010dil, da je \u010das da odstopi z mesta predsednika vlade. Kosigin ni protestiral, vpra\u0161al je le, zakaj ga ni mogel o tem mogel obvestiti Bre\u017enjev sam. Dobil je odgovor, da je vodja dr\u017eave bolan.<\/p>\n\n\n\n<h5 class=\"wp-block-heading\"><strong>Slovo enega najpriljubljenej\u0161ih socialisti\u010dnih voditeljev<\/strong><\/h5>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">V pismu po odstavitvi je opozoril, da se vodstvo dr\u017eave stara in da je potrebno postaviti na vodstvene polo\u017eaje mlaj\u0161e ljudi. Toda njegov tekst je bil cenzuriran, nasledil pa ga je njegov pomo\u010dnik tedaj 75-letni Nikolaj Tihonov, ki je \u017ee leta \u010dakal, da nasledi svojega nadrejenega. Kosigin je umrl 18. decembra 1980, ko mu je med medicinskim pregledom zastalo srce. Po smrti je bilo njegovo telo kremirano in ostanki polo\u017eeni v Nekropolo Kremeljskega zidu.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Osemurnega pogreba se je udele\u017eilo na desetine tiso\u010d ljudi, ki so se pri\u0161li posloviti od politika, ki si ji prizadeval za miroljubno koeksistenco in sodelovanje v ideolo\u0161ko razdeljenem svetu ter osebi, ki je posku\u0161al po\u017eiviti socialisti\u010dno gospodarstvo s prvinami tr\u017ene ekonomije, s \u010dimer bi izbolj\u0161al \u017eivljenja navadnih ljudi. Prav zato se Kosigina smatra za enega najpriljubljenej\u0161ih in najbolj odprtih humanih socialisti\u010dnih voditeljev.<\/p>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Februarja smo obele\u017eili 120 let od rojstva enega najvplivnej\u0161ih, a pogosto pozabljenih socialisti\u010dnih politikov iz obdobja hladne vojne, Alekseja Kosigina.<\/p>","protected":false},"author":5,"featured_media":7640,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"_monsterinsights_skip_tracking":false,"_monsterinsights_sitenote_active":false,"_monsterinsights_sitenote_note":"","_monsterinsights_sitenote_category":0,"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[3770,925,1471,3771,1777,831,582],"class_list":["post-7634","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-uncategorized","tag-aleksej-kosigin","tag-hladna-vojna","tag-josif-stalin","tag-nep","tag-nikita-hruscov","tag-sovjetska-zveza","tag-zssr"],"acf":[],"yoast_head":"<!-- This site is optimized with the Yoast SEO plugin v27.9 - https:\/\/yoast.com\/product\/yoast-seo-wordpress\/ -->\n<title>Kosigin, eden najpriljubljenej\u0161ih socialisti\u010dnih voditeljev - Zgodovina na dlani<\/title>\n<meta name=\"description\" content=\"Februarja smo obele\u017eili 120 let od rojstva enega najvplivnej\u0161ih socialisti\u010dnih politikov iz obdobja hladne vojne, Alekseja Kosigina.\" \/>\n<meta name=\"robots\" content=\"index, follow, max-snippet:-1, max-image-preview:large, max-video-preview:-1\" \/>\n<link rel=\"canonical\" href=\"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/kosigin-eden-najpriljubljenejsih-socialisticnih-voditeljev\/\" \/>\n<meta property=\"og:locale\" content=\"en_GB\" \/>\n<meta property=\"og:type\" content=\"article\" \/>\n<meta property=\"og:title\" content=\"Kosigin, eden najpriljubljenej\u0161ih socialisti\u010dnih voditeljev - Zgodovina na dlani\" \/>\n<meta property=\"og:description\" content=\"Februarja smo obele\u017eili 120 let od rojstva enega najvplivnej\u0161ih socialisti\u010dnih politikov iz obdobja hladne vojne, Alekseja Kosigina.\" \/>\n<meta property=\"og:url\" content=\"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/kosigin-eden-najpriljubljenejsih-socialisticnih-voditeljev\/\" \/>\n<meta property=\"og:site_name\" content=\"Zgodovina na dlani\" \/>\n<meta property=\"article:publisher\" content=\"https:\/\/www.facebook.com\/zgodovinanadlani\" \/>\n<meta property=\"article:published_time\" content=\"2024-03-21T21:29:34+00:00\" \/>\n<meta property=\"article:modified_time\" content=\"2024-05-19T14:03:47+00:00\" \/>\n<meta property=\"og:image\" content=\"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/kosigin1.jpg\" \/>\n\t<meta property=\"og:image:width\" content=\"945\" \/>\n\t<meta property=\"og:image:height\" content=\"989\" \/>\n\t<meta property=\"og:image:type\" content=\"image\/jpeg\" \/>\n<meta name=\"author\" content=\"Danijel Osmanagi\u0107\" \/>\n<meta name=\"twitter:label1\" content=\"Written by\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:data1\" content=\"Danijel Osmanagi\u0107\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:label2\" content=\"Est. reading time\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:data2\" content=\"9 minutes\" \/>\n<script type=\"application\/ld+json\" class=\"yoast-schema-graph\">{\"@context\":\"https:\\\/\\\/schema.org\",\"@graph\":[{\"@type\":\"Article\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/kosigin-eden-najpriljubljenejsih-socialisticnih-voditeljev\\\/#article\",\"isPartOf\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/kosigin-eden-najpriljubljenejsih-socialisticnih-voditeljev\\\/\"},\"author\":{\"name\":\"Danijel Osmanagi\u0107\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#\\\/schema\\\/person\\\/ad67313aad6d9d4f50ef030a86faa0e7\"},\"headline\":\"Kosigin, eden najpriljubljenej\u0161ih socialisti\u010dnih voditeljev\",\"datePublished\":\"2024-03-21T21:29:34+00:00\",\"dateModified\":\"2024-05-19T14:03:47+00:00\",\"mainEntityOfPage\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/kosigin-eden-najpriljubljenejsih-socialisticnih-voditeljev\\\/\"},\"wordCount\":1838,\"commentCount\":1,\"publisher\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#organization\"},\"image\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/kosigin-eden-najpriljubljenejsih-socialisticnih-voditeljev\\\/#primaryimage\"},\"thumbnailUrl\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2024\\\/03\\\/kosigin1.jpg\",\"keywords\":[\"Aleksej Kosigin\",\"hladna vojna\",\"Josif Stalin\",\"NEP\",\"Nikita Hru\u0161\u010dov\",\"Sovjetska zveza\",\"ZSSR\"],\"inLanguage\":\"en-GB\",\"potentialAction\":[{\"@type\":\"CommentAction\",\"name\":\"Comment\",\"target\":[\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/kosigin-eden-najpriljubljenejsih-socialisticnih-voditeljev\\\/#respond\"]}]},{\"@type\":\"WebPage\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/kosigin-eden-najpriljubljenejsih-socialisticnih-voditeljev\\\/\",\"url\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/kosigin-eden-najpriljubljenejsih-socialisticnih-voditeljev\\\/\",\"name\":\"Kosigin, eden najpriljubljenej\u0161ih socialisti\u010dnih voditeljev - Zgodovina na dlani\",\"isPartOf\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#website\"},\"primaryImageOfPage\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/kosigin-eden-najpriljubljenejsih-socialisticnih-voditeljev\\\/#primaryimage\"},\"image\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/kosigin-eden-najpriljubljenejsih-socialisticnih-voditeljev\\\/#primaryimage\"},\"thumbnailUrl\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2024\\\/03\\\/kosigin1.jpg\",\"datePublished\":\"2024-03-21T21:29:34+00:00\",\"dateModified\":\"2024-05-19T14:03:47+00:00\",\"description\":\"Februarja smo obele\u017eili 120 let od rojstva enega najvplivnej\u0161ih socialisti\u010dnih politikov iz obdobja hladne vojne, Alekseja Kosigina.\",\"breadcrumb\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/kosigin-eden-najpriljubljenejsih-socialisticnih-voditeljev\\\/#breadcrumb\"},\"inLanguage\":\"en-GB\",\"potentialAction\":[{\"@type\":\"ReadAction\",\"target\":[\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/kosigin-eden-najpriljubljenejsih-socialisticnih-voditeljev\\\/\"]}]},{\"@type\":\"ImageObject\",\"inLanguage\":\"en-GB\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/kosigin-eden-najpriljubljenejsih-socialisticnih-voditeljev\\\/#primaryimage\",\"url\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2024\\\/03\\\/kosigin1.jpg\",\"contentUrl\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2024\\\/03\\\/kosigin1.jpg\",\"width\":945,\"height\":989,\"caption\":\"Aleksej Kosigin. Vir: Wikipedia\"},{\"@type\":\"BreadcrumbList\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/kosigin-eden-najpriljubljenejsih-socialisticnih-voditeljev\\\/#breadcrumb\",\"itemListElement\":[{\"@type\":\"ListItem\",\"position\":1,\"name\":\"Home\",\"item\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/\"},{\"@type\":\"ListItem\",\"position\":2,\"name\":\"Kosigin, eden najpriljubljenej\u0161ih socialisti\u010dnih voditeljev\"}]},{\"@type\":\"WebSite\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#website\",\"url\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/\",\"name\":\"Zgodovina na dlani\",\"description\":\"Zgodovina je u\u010diteljica \u017eivljenja\",\"publisher\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#organization\"},\"potentialAction\":[{\"@type\":\"SearchAction\",\"target\":{\"@type\":\"EntryPoint\",\"urlTemplate\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/?s={search_term_string}\"},\"query-input\":{\"@type\":\"PropertyValueSpecification\",\"valueRequired\":true,\"valueName\":\"search_term_string\"}}],\"inLanguage\":\"en-GB\"},{\"@type\":\"Organization\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#organization\",\"name\":\"Zgodovina na dlani\",\"url\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/\",\"logo\":{\"@type\":\"ImageObject\",\"inLanguage\":\"en-GB\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#\\\/schema\\\/logo\\\/image\\\/\",\"url\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2023\\\/08\\\/cropped-zgodovinanadlani-logo-2023.webp\",\"contentUrl\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2023\\\/08\\\/cropped-zgodovinanadlani-logo-2023.webp\",\"width\":250,\"height\":66,\"caption\":\"Zgodovina na dlani\"},\"image\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#\\\/schema\\\/logo\\\/image\\\/\"},\"sameAs\":[\"https:\\\/\\\/www.facebook.com\\\/zgodovinanadlani\",\"https:\\\/\\\/x.com\\\/zgodnadlani\"]},{\"@type\":\"Person\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#\\\/schema\\\/person\\\/ad67313aad6d9d4f50ef030a86faa0e7\",\"name\":\"Danijel Osmanagi\u0107\",\"image\":{\"@type\":\"ImageObject\",\"inLanguage\":\"en-GB\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/secure.gravatar.com\\\/avatar\\\/e5cc3740beb92483dc93146595417da3598643d6397c5f013836c560865b893f?s=96&d=mm&r=g\",\"url\":\"https:\\\/\\\/secure.gravatar.com\\\/avatar\\\/e5cc3740beb92483dc93146595417da3598643d6397c5f013836c560865b893f?s=96&d=mm&r=g\",\"contentUrl\":\"https:\\\/\\\/secure.gravatar.com\\\/avatar\\\/e5cc3740beb92483dc93146595417da3598643d6397c5f013836c560865b893f?s=96&d=mm&r=g\",\"caption\":\"Danijel Osmanagi\u0107\"},\"url\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/en\\\/author\\\/danijel-osmanagic\\\/\"}]}<\/script>\n<!-- \/ Yoast SEO plugin. -->","yoast_head_json":{"title":"Kosigin, eden najpriljubljenej\u0161ih socialisti\u010dnih voditeljev - Zgodovina na dlani","description":"Februarja smo obele\u017eili 120 let od rojstva enega najvplivnej\u0161ih socialisti\u010dnih politikov iz obdobja hladne vojne, Alekseja Kosigina.","robots":{"index":"index","follow":"follow","max-snippet":"max-snippet:-1","max-image-preview":"max-image-preview:large","max-video-preview":"max-video-preview:-1"},"canonical":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/kosigin-eden-najpriljubljenejsih-socialisticnih-voditeljev\/","og_locale":"en_GB","og_type":"article","og_title":"Kosigin, eden najpriljubljenej\u0161ih socialisti\u010dnih voditeljev - Zgodovina na dlani","og_description":"Februarja smo obele\u017eili 120 let od rojstva enega najvplivnej\u0161ih socialisti\u010dnih politikov iz obdobja hladne vojne, Alekseja Kosigina.","og_url":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/kosigin-eden-najpriljubljenejsih-socialisticnih-voditeljev\/","og_site_name":"Zgodovina na dlani","article_publisher":"https:\/\/www.facebook.com\/zgodovinanadlani","article_published_time":"2024-03-21T21:29:34+00:00","article_modified_time":"2024-05-19T14:03:47+00:00","og_image":[{"width":945,"height":989,"url":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/kosigin1.jpg","type":"image\/jpeg"}],"author":"Danijel Osmanagi\u0107","twitter_misc":{"Written by":"Danijel Osmanagi\u0107","Est. reading time":"9 minutes"},"schema":{"@context":"https:\/\/schema.org","@graph":[{"@type":"Article","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/kosigin-eden-najpriljubljenejsih-socialisticnih-voditeljev\/#article","isPartOf":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/kosigin-eden-najpriljubljenejsih-socialisticnih-voditeljev\/"},"author":{"name":"Danijel Osmanagi\u0107","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#\/schema\/person\/ad67313aad6d9d4f50ef030a86faa0e7"},"headline":"Kosigin, eden najpriljubljenej\u0161ih socialisti\u010dnih voditeljev","datePublished":"2024-03-21T21:29:34+00:00","dateModified":"2024-05-19T14:03:47+00:00","mainEntityOfPage":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/kosigin-eden-najpriljubljenejsih-socialisticnih-voditeljev\/"},"wordCount":1838,"commentCount":1,"publisher":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#organization"},"image":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/kosigin-eden-najpriljubljenejsih-socialisticnih-voditeljev\/#primaryimage"},"thumbnailUrl":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/kosigin1.jpg","keywords":["Aleksej Kosigin","hladna vojna","Josif Stalin","NEP","Nikita Hru\u0161\u010dov","Sovjetska zveza","ZSSR"],"inLanguage":"en-GB","potentialAction":[{"@type":"CommentAction","name":"Comment","target":["https:\/\/zgodovinanadlani.si\/kosigin-eden-najpriljubljenejsih-socialisticnih-voditeljev\/#respond"]}]},{"@type":"WebPage","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/kosigin-eden-najpriljubljenejsih-socialisticnih-voditeljev\/","url":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/kosigin-eden-najpriljubljenejsih-socialisticnih-voditeljev\/","name":"Kosigin, eden najpriljubljenej\u0161ih socialisti\u010dnih voditeljev - Zgodovina na dlani","isPartOf":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#website"},"primaryImageOfPage":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/kosigin-eden-najpriljubljenejsih-socialisticnih-voditeljev\/#primaryimage"},"image":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/kosigin-eden-najpriljubljenejsih-socialisticnih-voditeljev\/#primaryimage"},"thumbnailUrl":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/kosigin1.jpg","datePublished":"2024-03-21T21:29:34+00:00","dateModified":"2024-05-19T14:03:47+00:00","description":"Februarja smo obele\u017eili 120 let od rojstva enega najvplivnej\u0161ih socialisti\u010dnih politikov iz obdobja hladne vojne, Alekseja Kosigina.","breadcrumb":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/kosigin-eden-najpriljubljenejsih-socialisticnih-voditeljev\/#breadcrumb"},"inLanguage":"en-GB","potentialAction":[{"@type":"ReadAction","target":["https:\/\/zgodovinanadlani.si\/kosigin-eden-najpriljubljenejsih-socialisticnih-voditeljev\/"]}]},{"@type":"ImageObject","inLanguage":"en-GB","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/kosigin-eden-najpriljubljenejsih-socialisticnih-voditeljev\/#primaryimage","url":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/kosigin1.jpg","contentUrl":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/kosigin1.jpg","width":945,"height":989,"caption":"Aleksej Kosigin. Vir: Wikipedia"},{"@type":"BreadcrumbList","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/kosigin-eden-najpriljubljenejsih-socialisticnih-voditeljev\/#breadcrumb","itemListElement":[{"@type":"ListItem","position":1,"name":"Home","item":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/"},{"@type":"ListItem","position":2,"name":"Kosigin, eden najpriljubljenej\u0161ih socialisti\u010dnih voditeljev"}]},{"@type":"WebSite","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#website","url":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/","name":"Zgodovina na dlani","description":"Zgodovina je u\u010diteljica \u017eivljenja","publisher":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#organization"},"potentialAction":[{"@type":"SearchAction","target":{"@type":"EntryPoint","urlTemplate":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/?s={search_term_string}"},"query-input":{"@type":"PropertyValueSpecification","valueRequired":true,"valueName":"search_term_string"}}],"inLanguage":"en-GB"},{"@type":"Organization","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#organization","name":"Zgodovina na dlani","url":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/","logo":{"@type":"ImageObject","inLanguage":"en-GB","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#\/schema\/logo\/image\/","url":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2023\/08\/cropped-zgodovinanadlani-logo-2023.webp","contentUrl":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2023\/08\/cropped-zgodovinanadlani-logo-2023.webp","width":250,"height":66,"caption":"Zgodovina na dlani"},"image":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#\/schema\/logo\/image\/"},"sameAs":["https:\/\/www.facebook.com\/zgodovinanadlani","https:\/\/x.com\/zgodnadlani"]},{"@type":"Person","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#\/schema\/person\/ad67313aad6d9d4f50ef030a86faa0e7","name":"Danijel Osmanagi\u0107","image":{"@type":"ImageObject","inLanguage":"en-GB","@id":"https:\/\/secure.gravatar.com\/avatar\/e5cc3740beb92483dc93146595417da3598643d6397c5f013836c560865b893f?s=96&d=mm&r=g","url":"https:\/\/secure.gravatar.com\/avatar\/e5cc3740beb92483dc93146595417da3598643d6397c5f013836c560865b893f?s=96&d=mm&r=g","contentUrl":"https:\/\/secure.gravatar.com\/avatar\/e5cc3740beb92483dc93146595417da3598643d6397c5f013836c560865b893f?s=96&d=mm&r=g","caption":"Danijel Osmanagi\u0107"},"url":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/author\/danijel-osmanagic\/"}]}},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/7634","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/5"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=7634"}],"version-history":[{"count":5,"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/7634\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":7645,"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/7634\/revisions\/7645"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/7640"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=7634"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=7634"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=7634"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}