10. julija leta 2009 je v Ljubljani umrl slovenski pisatelj, novinar, \u0161portni funkcionar, dramatik in politik Peter Bo\u017ei\u010d. Star je bil 76 let. <\/p>\n\n\n\n
Peter Bo\u017ei\u010d je kot ljubljanski mestni svetnik \u0161ir\u0161i slovenski in mestni javnosti postal znan potem, ko je leta 2009 kot odgovor na predlog najmo\u010dnej\u0161e slovenske desne stranke, da naj se zbri\u0161ejo vsa obele\u017eja po Sloveniji s Titovim imenom, podal predlog, da se novo cesto, ki povezuje \u017dale z rondojem Toma\u010devo, poimenuje prav po Titu. Sledila je ostra politi\u010dna debata, sodba ustavnega sodi\u0161\u010da, ki je zavrglo poimenovanje po nekdanjem predsedniku socialisti\u010dne Jugoslavije. \u010ceprav je Bo\u017ei\u010d kot intelektualec do\u017eivel tudi represijo nekdanjega re\u017eima, se je do konca zavzemal, da bi dobil nekdanji jugoslovanski dr\u017eavnik ponovno svojo ulico v Ljubljani. Bo\u017ei\u010devo \u017eivljenje je bilo zaznamovano z vojno, pomanjkanjem in s stalno borbo, svojo pokon\u010dno dr\u017eo kljub nizki rasti pa je ohranjal celo \u017eivljenje. Med drugo svetovno vojno je kot otrok komajda pre\u017eivel slovito bombardiranje Dresdna. Nato je odra\u0161\u010dal v Ljubljani in v Mariboru, kjer so ga kot dijaka obsodili protidr\u017eavnega delovanja, politi\u010dna stigma pa ga je spremljala \u0161e dolga karierna leta. Neuspe\u0161no je \u0161tudiral slavistiko in gozdarstvo, se pre\u017eivljal s pisanjem, potem pa se je zaposlil kot knji\u017eni\u010dar in u\u010ditelj na va\u0161ki \u0161oli blizu Ljubljane. Kasneje je bil samostojni knji\u017eevnik, novinar, urednik. Peter Bo\u017ei\u010d je poleg Jo\u017eeta Javor\u0161ka za\u010detnik drame absurda na Slovenskem. Delil je usodo mladih povojnih intelektualcev, ki so v petdesetih in \u0161estdesetih letih prenovili slovensko dramatiko in predstavljali prvi val kulturni\u0161ke opozicije.<\/p>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"