12. oktobra leta 1957 je bila odprta prva modernisti\u010dna osnovna \u0161ola v Ljubljani, poimenovana po narodnem heroju Tonetu Tom\u0161i\u010du.<\/p>\n\n\n\n
\u0160olske zgradbe v Ljubljani \u017ee stoletja arhitekturno in urbanisti\u010dno mo\u010dno zaznamujejo prostor, \u0161ole kot objekti izobra\u017eevanja pa imajo tudi v slovenski arhitekturni misli od nekdaj posebno mesto. S svojo zunanjo podobo pri\u010dajo o preteklih zgodovinskih obdobjih, izobra\u017eevalni naravnanosti, razvoju urbanizma, jezika arhitekture ter tendencah pedago\u0161kih usmeritev. Vse od jo\u017eefinsko \u2013 terezijanskih reform v \u010dasu razsvetljenega absolutizma je bila gradnja \u0161olskih stavb odvisna od uveljavljanja pedago\u0161kih idej in vzgojno-izobra\u017eevalnega zavoda, kakor tudi posluha oblasti, arhitekturnih idej in medsebojnega sodelovanja na\u0161tetih akterjev. Tipizirane \u0161olske stavbe niso novost moderne birokratske dr\u017eave 20. stoletja, temve\u010d so bile predpisane \u017ee leta 1788; podoba, ureditev in vi\u0161ina stavbe ko osnovni normativi pa so bili \u017ee takrat podrejeni \u0161tevilu u\u010dencev v posameznem vzgojno-izobra\u017eevalnem zavodu. V 19. stoletju je navodila in na\u010drte izdajala \u0161tudijska dvorna komisija na Dunaju, osnovno \u0161olstvo pa je bilo od leta 1869 s tretjim \u0161olskim zakonom v popolni domeni dr\u017eave. Zasnove \u0161olskih stavb so postale regulirane s krovnimi predpisi s podro\u010dja \u0161olstva. Takratne zgrajene \u0161olske stavbe so bile tipizirane, monumentalne in s poudarjenim centralnim vhodom.\u00a0 Brez izjeme so sledile shemi traktov u\u010dilnic z dolgim in ozkim povezovalnim hodnikom ter kompaktnimi stopni\u0161\u010di, ki so eta\u017ee povezovali po nadstropjih.\u00a0 U\u010dilnice so bile podolgovate in visoke, enake po velikosti, barvi in notranji opremi ter z ozkimi in visokimi okni. Razporeditev u\u010dilnic je ustrezala frontalnemu pouku z isto u\u010dno snovjo za vse prisotne u\u010dence in klasi\u010dnimi u\u010dnimi metodami, pri katerih je prevladoval govor pedagoga.\u00a0 \u0160ole so gradili podobno kakor druge javne stavbe, nekatere so bile podobne upravnim zgradbam in celo voja\u0161nicam. V prvi polovici 20. stoletja je nova funkcionalisti\u010dna arhitektura z revolucionarno doktrino (oblika sledi funkciji) vnesla v zasnovo \u0161olskih stavb najve\u010d novosti. Sku\u0161ala se je prilagoditi zahtevam, ki jih je postavljala nova znanost, pedagogika. Arhitekturni izraz \u0161olskega poslopja naj bi odra\u017eal samo njen vzgojni namen. Leta 1954 je v Ljubljani potekal prvi veliki posvet v Sloveniji o prednostih novega na\u010dina izobra\u017eevanja in na temo \u0161olske arhitekture pod naslovom Od stare k novi \u0161oli, ki jo je organiziralo Dru\u0161tvo arhitektov Slovenije. V nasprotju s staro zasnovo \u0161ole naj bi bila nova bolj razgibana in omogo\u010dala tudi ustreznej\u0161e oblikovanje \u0161olskega okolja.\u00a0Poudarjen je bil pomen stika z naravo in svetlobe.\u00a0Skupno je bilo spoznanje, da je otrok sredi\u0161\u010de \u0161olske vzgoje in zato tudi sredi\u0161\u010de oblikovanja \u0161olske zgradbe.\u00a0Stari sistem neraz\u010dlenjenega ve\u010deta\u017enega \u0161olskega bloka se je umaknil pritli\u010dni paviljonski zgradbi oziroma enonadstropni zgradbi s centralnim prostorom, z dinami\u010dnimi kompozicijami \u0161ole v parku, organskimi oblikami gradnje ali regionalno pogojenimi kompozicijami. V novih \u0161olah postanejo u\u010dilnice kvadratne, prostori so prepleskani s svetimi pastelnimi barvami, table niso ve\u010d \u010drne, temve\u010d svetlej\u0161e, zelene. Stoli in mize so lo\u010deni, pohi\u0161tvo je lahko prestavljivo.\u00a0Razen centralnega ve\u010dnamenskega prostora so bile oblikovane \u0161iroke avle, na katere so bili navezani dodatni programi. Celota zasnove je zavestno asimetri\u010dna, glavni vhod je neaksialen, tloris je funkcionalisti\u010dno svoboden (fr. plan libre). \u0160ola prevzema vlogo lokalnega kulturnega in izobra\u017eevalnega sredi\u0161\u010da. S \u0161olsko arhitekturo se je v tem obdobju intenzivno ukvarjal tudi arhitekt Oton Gaspari.\u00a0 12 oktobra 1957 je bila tako odprta prva modernisti\u010dna \u0161ola v Ljubljani, na Poljanah Osnovna \u0161ola Toneta Tom\u0161i\u010da.\u00a0Zasnovana zgradba je eden prvih primerov sodobne \u0161ole. \u0160olska zgradba je sestavljena iz treh sklopov, ki jih povezuje osrednji prostor z jedilnico in ve\u010dnamensko rampo. Prvi sklop je enonadstropen in namenjen razrednemu pouku, sestavljen iz parov zamaknjenih u\u010dilnic, ki razgibano definirajo tako svoj zunanji kot notranji javni prostor. Drugi sklop zdru\u017euje predmetno stopnjo in upravo, tretji pa je telovadnica.<\/p>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"