{"id":7712,"date":"2024-08-18T17:00:19","date_gmt":"2024-08-18T15:00:19","guid":{"rendered":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/?p=7712"},"modified":"2024-10-26T19:58:22","modified_gmt":"2024-10-26T17:58:22","slug":"pol-stoletja-od-smrti-enega-najvecjih-generalov","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/pol-stoletja-od-smrti-enega-najvecjih-generalov\/","title":{"rendered":"Pol stoletja od smrti enega najve\u010djih generalov"},"content":{"rendered":"

<\/p>\n\n\n\n

Letos mineva 50 let od smrti enega najve\u010djih voja\u0161kih poveljnikov v zgodovini \u2013 Georgija \u017dukova.<\/strong><\/p>\n\n\n\n

\"\"
Georgij \u017dukov v 60ih letih. Vir: wikipedia.<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n\n\n\n\n

Georgij \u017dukov se je rodil 1. decembra leta 1896 v vasici Strelkovka v tedanji kalu\u0161ki guberniji, o\u010detu Konstantinu in mami Ustinji. V \u010dasu ko ni\u017ejim slojem kmetov in delavcev ni bilo omogo\u010deno vi\u0161je izobra\u017eevanje, je \u017dukov vseeno uspel izdelati tri leta \u0161ole, kjer so ga posebej zanimali matematika, znanost, geografija ter ruski in nem\u0161ki jezik. Kasneje se je preselil v Moskvo, kjer se je s pomo\u010djo maminega brata Mihaila u\u010dil za delo v proizvodnji obla\u010dil. Leta 1914 je kon\u010dal z izobra\u017eevanjem, odprl malo podjetje za prodajo in proizvodnjo krznenih obla\u010dil. Kmalu zatem se je za\u010dela I. svetovna vojna<\/a> in \u017dukov je bil kot 18-letnik mobiliziran.<\/p>\n\n\n\n

Odlikovan med prvo svetovno vojno<\/strong><\/h5>\n\n\n\n

V prvi svetovni vojni se je udele\u017eil bojev proti nem\u0161ki in avstro-ogrski armadi v obdobju med 1915 in 1917, sprva v pehoti, kasneje pa tudi v konjenici. Sodeloval je v znameniti ofenzivi Brusilov (1916), tekom vojne pa je dobil dve odlikovanji Svetega Jurija. Po oktobrski revoluciji<\/a> je bil demobiliziran, zaradi tifusa pa se je vrnil domov. V dr\u017eavi je tedaj potekala dr\u017eavljanska vojna in intervencija tujih sil.<\/p>\n\n\n\n

\u017dukov se je oktobra 1918 pridru\u017eil Rde\u010di armad<\/a>i, marca naslednje leto pa \u0161e partiji bolj\u0161evikov. Med dr\u017eavljansko vojno je slu\u017eil v konjenici, kjer sta mu bila nadrejena oficirja bodo\u010da tovari\u0161a v armadi Semjon Budjoni in Semjon Timo\u0161enko. Za zasluge v bojih je bil odlikovan z redom rde\u010de zastave.<\/p>\n\n\n\n

Po koncu dr\u017eavljanske vojne je hitro napredoval in \u017ee maja 1923 postal poveljnik 39. konjeni\u0161kega polka. Izobra\u017eevanje je nadaljeval z vpisom v Vi\u0161jo \u0161olo za konjenike in kasneje \u0161e znamenito voja\u0161ko akademijo Frunzea, katero je dokon\u010dal leta 1930. Leta 1933 je \u017ee poveljeval 4. konjeni\u0161ki diviziji, pet let kasneje pa postal namestnik poveljnika konjenice beloruskega voja\u0161kega distrikta. Medtem se je geopoliti\u010dna situacija v celem svetu zaostrovala.<\/p>\n\n\n\n

Rusko-japonska vojna<\/strong><\/h5>\n\n\n\n

V drugi polovici tridesetih let so Nem\u010dija, Italija in Japonska postajale vse agresivnej\u0161e in tako z diplomacijo kot z voja\u0161ko silo \u0161irile svoj vpliv v svetu. Na to dogajanje ni bila imuna niti najve\u010dja dr\u017eava na svetu, Sovjetska zveza (ZSSR)<\/a>, ki je po besedah Mihaila Kalinina \u017ee leta 1937 pri\u010dakovala napad z dveh strani, s strani Nem\u010dije in Japonske, ki je tedaj \u017ee bila v vojni s Kitajsko. Sovjeti so zato z voja\u0161ko tehniko in in\u0161truktorji pomagali Kitajcem, ki so \u017ee leta bili manj\u0161e mejne spopade z Japonci.<\/p>\n\n\n\n

\"\"
\u017dukov v ruski vojski leta 1916. Vir: wikipedia.<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n

Stopnjevanje napetih odnosov z Japonsko je vrh doseglo z japonskim na\u010drtom podreditve Mongolske ljudske republike, socialisti\u010dne dr\u017eave in zaveznice ZSSR. To je pripeljalo do bitk pri jezeru Hasan in v Halkhin Golu (maj\u2013september 1939). V bitkah se je posebej izkazal \u017dukov, ki je \u017ee dobro leto slu\u017eboval na obmejnem podro\u010dju z Japonsko. Kar se je sprva za\u010delo z manj\u0161imi praskami na meji, je kmalu preraslo v pravo vojno, v kateri so Sovjeti pri\u0161li do pomembne zmage. \u017dukov je v bojih odli\u010dno uporabil tanke, prvo pravo preizku\u0161njo pa je prestala tudi Rde\u010da zra\u010dna flota. Boji pri Halkhin Golu so pomenili test za bli\u017eajo\u010do se II. svetovno vojno.<\/a><\/p>\n\n\n\n

Leta 1940 \u017dukov postane general<\/strong><\/h5>\n\n\n\n

\u017dukov je za svoje zasluge v boju dobil prvo (od \u0161tirih) odlikovanj Heroj Sovjetske zveze. Maja 1940 je dobil \u010din generala, februarja 1941 pa je postal \u0161ef general\u0161taba Rde\u010de armade. Na\u010drtoval je obrambo ob nem\u0161ki invaziji in mo\u017enost \u00bbpreventivnega\u00ab napada Rde\u010de armade na Nem\u010dijo.<\/p>\n\n\n\n

Ob za\u010detku operacije Barbarossa<\/a> je \u017dukov posku\u0161al izvesti ve\u010d protinapadov in izriniti Wehrmacht s sovjetskega ozemlja, a brez uspeha. Neorganizirana Rde\u010da armada, ki ni pri\u010dakovala napada sil osi, in brez podpore letalstva, ki je bilo zdesetkano \u017ee prvi dan vojne, ni imela mo\u017enosti za uspeh. Stalin<\/a> je pobesnel, \u017dukova odstranil z mesta \u0161efa general\u0161taba vojske, a kmalu uvidel, da ob za\u010detku vojne noben voja\u0161ki poveljnik ne bi mogel kaj bolje reagirati na tako nenaden napad.<\/p>\n\n\n\n

Uspehi na bojnem polju<\/strong><\/h5>\n\n\n\n

Medtem je nem\u0161ka armada napredovala proti Leningradu in septembra 1941 je bil \u017dukov poklican, da posku\u0161a prebiti blokado drugega najve\u010djega sovjetskega mesta. Mesec dni kasneje je postal poveljnik Zahodnega voja\u0161kega boji\u0161\u010da in sodeloval pri uspe\u0161ni obrambi Moskve<\/a> ter bitkah pri R\u017eevu (R\u017eevska klavnica januar 1942\u2013marec 1943). Na\u010drtoval je operacijo Uran (november 1942) \u2013 sovjetski protinapad v bitki pri Stalingradu<\/a>, ki je pripeljal do popolnega poraza sil osi<\/a>. Januarja 1943 je skupaj s Klimentom Voro\u0161ilovom na\u010drtoval in uspe\u0161no izvedel operacijo Iskra, ki je delno razbila blokado Leningrada<\/a> ter razbremenila mesto na Nevi. Istega meseca je postal Mar\u0161al Sovjetske zveze.<\/p>\n\n\n\n

Poleti 1943 je bil skupaj z Aleksandrom Vasilevskim klju\u010den za uspeh v bitki pri Kursku<\/a>, po kateri sile osi niso nikoli ve\u010d zmogle izvesti ve\u010dje ofenzive na vzhodni fronti. V prvi polovici leta 1944 je sodeloval v operacijah za osvoboditev Ukrajinske SSR, poleti 1944 pa je skupaj s Konstantinom Rokosovskim na\u010drtoval in uspe\u0161no izvedel najve\u010djo operacijo vojne (poseben \u010dlanek o operaciji Bagration<\/a> za vas pripravljamo ob 80-obletnici le-te). Januarja je vodil uspe\u0161no ofenzivo za osvoboditev Poljske, kulminacija voja\u0161kih uspehov in genialnosti \u017dukova pa je bila bitka za Berlin<\/a>.<\/p>\n\n\n\n

\"\"
Med bitko pri Kursku leta 1943. Vir: wikipedia.<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n
Simbol sovjetske zmage proti nacizmu<\/strong><\/h5>\n\n\n\n

\u017dukov je za poveljstvo tekmoval z Ivanom Konjevom, ki je le ste\u017eka sprejel dejstvo, da bo \u017dukov poveljeval vojskam za zavzetje prestolnice Tretjega rajha. Obenem je kljub zavezni\u0161tvu \u017ee prihajalo do sporov z zahodnimi zavezniki. \u017dukov je \u017eelel da bo Sovjetska zveza, kot tista dr\u017eava, ki je najve\u010d pretrpela v vojni, zabila zadnji \u017eebelj v krsto nacisti\u010dne Nem\u010dije. To se je tudi zgodilo. Ve\u010d o bitkah v II. svetovni vojni si lahko preberete v posebnih \u010dlankih na na\u0161em portalu. \u017dukov je v berlinski \u010detrti Karlhorst osebno sprejel brezpogojno kapitulacijo nem\u0161kih sil<\/a>, ki jo je podpisal Wilhelm Keitel. Maja 1945 je bilo konec bojev v Evropi, Georgij \u017dukov pa je postal simbol sovjetske zmage proti nacizmu, najuspe\u0161nej\u0161i general vojne ter verjetno najpopularnej\u0161a oseba v Sovjetski zvezi. Po nem\u0161ki kapitulaciji je postal voja\u0161ki upravitelj sovjetske okupacijske zone v Nem\u010diji.<\/p>\n\n\n\n

Takoj po prevzemu funkcije je zaprosil sovjetsko vlado, da v Nem\u010dijo dostavi ve\u010dje koli\u010dine \u017eita, krompirja in sladkorja ter ukazal naj se nem\u0161ki narod tretira s spo\u0161tovanjem. Ukazal je obnovo javnega transporta in preskrbo vseh dru\u017eine z otroki. Dober delovni odnos je tudi imel z zahodnimi generali kot sta Montgomery in Eisenhower, s katerimi je razpravljal o bodo\u010dem upravljanju Nem\u010dije, sojenju vojnim zlo\u010dincem<\/a> in vojni z Japonsko. \u017dukov je predsedoval zavezni\u0161ki voja\u0161ki paradi v Berlinu, 24. junija 1945 pa tudi legendarni v Moskvi, kjer ob obele\u017eitvi zmage  Sovjetske zveze nad Nem\u010dijo na Rde\u010dem trgu pojavil na belem konju.<\/p>\n\n\n\n

\u017dukov pade v nemilost oblasti<\/strong><\/h5>\n\n\n\n

Medtem je v domovini njegov polo\u017eaj postajal vse bolj negotov. \u0160tevilni generali so ga zelo spo\u0161tovali, ampak tudi zavidali njegove uspehe (Rokosovski, Konjev, \u010cujkov). Med politiki, predvsem pri Stalinu, je nara\u0161\u010dalo ljubosumje, saj je zasen\u010dil njihovo vlogo v vojni.<\/p>\n\n\n\n

Aprila 1946 je bil razre\u0161en z mesta voja\u0161kega upravitelja sovjetske cone v Nem\u010diji, mesta \u0161efa kopenskih sil sovjetske armade in namestnika ministra obrambe ZSSR. Postal je na\u010delnik Odeskega vojnega okro\u017eja na \u010crnem morju. \u017dukov je ob tem \u017ee imel te\u017eave z zdravjem, kar je Stalin izkoristil za izgovor za njegovo premestitev. Januarja 1948 je do\u017eivel infarkt in bil mesec dni kasneje preme\u0161\u010den v Sverdlovsk, da poveljuje Uralskemu vojnemu okro\u017eju, ki je bilo \u0161e manj pomembno od Odeskega.<\/p>\n\n\n\n

So\u010dasno so vohunski specialisti Berija in Abakumov pripravljali ve\u010d kazenskih primerov, s katerimi bi obremenili in osramotili \u017dukova. Obto\u017een je bil, da je iz Nem\u010dije odpeljal ve\u010dje \u0161tevilo avtomobilov, slik, pla\u0161\u010dev, zlatnine, srebrnine in z njimi obdaroval \u010dlane dru\u017eine ter bli\u017enje prijatelje. Zaradi teh daril so celo aretirali znamenito sovjetsko pevko Lidijo Ruslanovo in njenega mo\u017ea voja\u0161kega oficirja Vladimirja Krijukova, dru\u017einske prijatelje \u017dukovovih ter jih poslali v delovno tabori\u0161\u010de.<\/p>\n\n\n\n

\"\"
Semjon Budjoni, Stalin in \u017dukov na voja\u0161ki paradi v Moskvi leta 1945. Vir: wikipedia.<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n

\u017dukova so tudi izsiljevali, saj so izvedeli za njegovo izvenzakonsko razmerje, ki naj ne bi bilo primerno za bolj\u0161evika in sovjetskega oficirja, negativno pa seveda to vplivalo tudi na njegov zakon z \u017eeno Aleksandro. Kljub nazadovanju v karieri in \u0161tevilnim te\u017eavam, se \u017dukov ni predal. Oktobra 1952 je postal kandidat za \u010dlana CK partije, februarja 1953 pa ga je Stalin poklical nazaj v Moskvo.<\/p>\n\n\n\n

Ponoven vzpon in padec po smrti Stalina<\/strong><\/h5>\n\n\n\n

A ker je ta le nekaj tednov kasneje umrl, je bil \u017dukov postavljen pred izbiro, na katero stran se bo postavil v boju za nasledstvo. Podprl je Nikito Hru\u0161\u010dova, ki sicer ni bil glavni favorit za prvega mo\u017ea v dr\u017eavi. \u017dukov je bil eden klju\u010dnih oseb pri aretaciji Lavrentja Berije junija 1953, kar je odprlo pot na oblast Hru\u0161\u010dovu. Za to dejanje je bil nagrajen s \u010dlanstvom v centralnem komiteju partije in leta 1955 z mestom obrambnega ministra Sovjetske zveze.<\/p>\n\n\n\n

Med sue\u0161ko krizo je podprl Egipt, sodeloval je pri ustanovitvi Var\u0161avske zveze<\/a> in tekom Mad\u017earske krize (1956) zagovarjal omejeno intervencijo in stabilizacijo situacije. Junija 1957 je podprl Hru\u0161\u010dova, ki je kritiziral Stalinov kult osebnosti in za\u010del proces destalinizacije, v boju proti stari gardi (Molotov, Malenkov), s \u010dimer mu je pomagal politi\u010dno pre\u017eiveti. Za lojalnost je postal \u010dlan Prezidija. Vse to je kazalo, da je \u017dukova kariera do\u017eivela vrhunec.<\/p>\n\n\n\n

Hru\u0161\u010dov<\/a> je dokon\u010dno uvidel njegov ugled in mo\u010d v vojski, kjer se mu stara garda ni upala zoperstaviti. Oktobra ga je poslal v Albanijo in Jugoslavijo s ciljem, da naj popravi \u0161e vedno hladne odnose med dr\u017eavama kot posledica Informbiroja<\/a> ter omeh\u010da Tita<\/a>, ki je imel veliko spo\u0161tovanje do \u017dukova. Toda hkrati so diplomatsko odpravo izkoristili tako, da so ga med odsotnostjo razre\u0161ili voja\u0161kih in politi\u010dnih funkcij ter ga poslali v pokoj. Bil je obto\u017een ustvarjanja kulta osebnosti, vodenja lastne zunanje politike in upravljanja z vojsko brez poro\u010danja partiji.<\/p>\n\n\n\n

Leta 1964 je Hru\u0161\u010dova na \u010delu vodje dr\u017eave zamenjal Leonid Bre\u017enjev<\/a>. \u017dukov se je spet za\u010del pojavljati v javnem \u017eivljenju, med drugim tudi na paradi ob 20. obletnici zmage nad nacizmom. A politi\u010dne in voja\u0161ke funkcije ni ve\u010d dobil. Sodeloval je pri snemanju dokumentarnih filmov s tematiko II. svetovne vojne in pisanja spominov iz \u010dasa vojne. Tu pa je pri\u0161el navzkri\u017e z dr\u017eavno cenzuro, ki je zahtevala, da v njih pove\u010da vlogo, ki jo je v vojni imel tedanji generalni sekretar Bre\u017enjev.<\/p>\n\n\n\n

\"\"
Grob \u017dukova v kremlinski nekropoli. Vir: wikipedia.<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n
Vrnitev k stari ljubezni<\/strong><\/h5>\n\n\n\n

\u017dukov je januarja 1967 do\u017eivel kap in bil za ve\u010d kot eno leto hospitaliziran. Decembra 1967 mu je umrla prva \u017eena Aleksandra, s katero se je lo\u010dil dve leti prej. Leta 1973 mu je umrla \u0161e druga \u017eena Galina, ki jo je spoznal tekom slu\u017ebovanja na Uralu, s katero je bil poro\u010den od leta 1965. V dveh zakonih so mu se rodile \u0161tiri h\u010dere, v \u010dasu pisanja \u010dlanka ste dve \u0161e \u017eivi.<\/p>\n\n\n\n

Ostal je sam, vrnil se je k stari ljubezni – pripravljanju krznenih obla\u010dil za svoje otroke, njegovo zdravje pa je za\u010delo pe\u0161ati. Maja 1974 ga je spet zadela kap, po kateri je padel v komo in 18. junija 1974 umrl. Telo so kremirali in ga pokopali v nekropoli kremeljskega zidu, pogrebu pa je prisostvovalo vso sovjetsko politi\u010dno in voja\u0161ko vodstvo ter \u0161tevilne tuje, predvsem voja\u0161ke, delegacije.<\/p>\n\n\n\n

Izjemni uspehi ostajajo v senci aktualne geopolitike<\/strong><\/h5>\n\n\n\n

Georgija \u017dukova smatramo za enega najve\u010djih voja\u0161kih poveljnikov v zgodovini \u010dlove\u0161tva in najuspe\u0161nej\u0161ega generala najve\u010djega voja\u0161kega konflikta do zdaj. Sodeloval je v vseh ve\u010djih bitkah II. svetovne vojne in Rde\u010do armado vodil od najte\u017ejih za\u010detnih dni vojne do njenega zmagoslavnega pohoda na Berlin. Po njemu so v \u0161tevilnih mestih biv\u0161e Sovjetske zveze poimenovane ulice, avenije, trgi, njegovi kipi pa krasijo \u0161tevilna mesta v Rusiji in \u0161ir\u0161e.<\/p>\n\n\n\n

Kot \u0161tevilne osebe je \u017eal postal \u017ertev politi\u010dnih spletk, njegov pomen pa je tudi danes v senci aktualne geopolitike in voja\u0161kih konfliktov. Zato je \u0161e toliko pomembneje, da opominjamo na njegovo pomembno vlogo v sodobni zgodovini.<\/p>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Letos mineva 50 let od smrti enega najve\u010djih voja\u0161kih poveljnikov v zgodovini \u2013 Georgija \u017dukova.<\/p>","protected":false},"author":5,"featured_media":7725,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"_monsterinsights_skip_tracking":false,"_monsterinsights_sitenote_active":false,"_monsterinsights_sitenote_note":"","_monsterinsights_sitenote_category":0,"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[162,3767,1240,1530,1471,1378,1777,1469,848,831,1723],"class_list":["post-7712","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-uncategorized","tag-2-svetovna-vojna","tag-bitka-za-leningrad","tag-georgij-zukov","tag-informbiro","tag-josif-stalin","tag-leonid-breznjev","tag-nikita-hruscov","tag-operacija-barbarossa","tag-rdeca-armada","tag-sovjetska-zveza","tag-sovjetsko-japonska-vojna"],"acf":[],"yoast_head":"\nPol stoletja od smrti enega najve\u010djih generalov - Zgodovina na dlani<\/title>\n<meta name=\"description\" content=\"Mineva 50 let od smrti enega najve\u010djih voja\u0161kih poveljnikov v zgodovini \u2013 Georgija \u017dukova.\" \/>\n<meta name=\"robots\" content=\"index, follow, max-snippet:-1, max-image-preview:large, max-video-preview:-1\" \/>\n<link rel=\"canonical\" href=\"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/pol-stoletja-od-smrti-enega-najvecjih-generalov\/\" \/>\n<meta property=\"og:locale\" content=\"en_GB\" \/>\n<meta property=\"og:type\" content=\"article\" \/>\n<meta property=\"og:title\" content=\"Pol stoletja od smrti enega najve\u010djih generalov - Zgodovina na dlani\" \/>\n<meta property=\"og:description\" content=\"Mineva 50 let od smrti enega najve\u010djih voja\u0161kih poveljnikov v zgodovini \u2013 Georgija \u017dukova.\" \/>\n<meta property=\"og:url\" content=\"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/pol-stoletja-od-smrti-enega-najvecjih-generalov\/\" \/>\n<meta property=\"og:site_name\" content=\"Zgodovina na dlani\" \/>\n<meta property=\"article:publisher\" content=\"https:\/\/www.facebook.com\/zgodovinanadlani\" \/>\n<meta property=\"article:published_time\" content=\"2024-08-18T15:00:19+00:00\" \/>\n<meta property=\"article:modified_time\" content=\"2024-10-26T17:58:22+00:00\" \/>\n<meta property=\"og:image\" content=\"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2024\/08\/zavezniki_Brandenburg_berlin_1945_zukov_montgomery.jpg\" \/>\n\t<meta property=\"og:image:width\" content=\"2480\" \/>\n\t<meta property=\"og:image:height\" content=\"1690\" \/>\n\t<meta property=\"og:image:type\" content=\"image\/jpeg\" \/>\n<meta name=\"author\" content=\"Danijel Osmanagi\u0107\" \/>\n<meta name=\"twitter:label1\" content=\"Written by\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:data1\" content=\"Danijel Osmanagi\u0107\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:label2\" content=\"Est. reading time\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:data2\" content=\"10 minutes\" \/>\n<script type=\"application\/ld+json\" class=\"yoast-schema-graph\">{\"@context\":\"https:\\\/\\\/schema.org\",\"@graph\":[{\"@type\":\"Article\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/pol-stoletja-od-smrti-enega-najvecjih-generalov\\\/#article\",\"isPartOf\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/pol-stoletja-od-smrti-enega-najvecjih-generalov\\\/\"},\"author\":{\"name\":\"Danijel Osmanagi\u0107\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#\\\/schema\\\/person\\\/ad67313aad6d9d4f50ef030a86faa0e7\"},\"headline\":\"Pol stoletja od smrti enega najve\u010djih generalov\",\"datePublished\":\"2024-08-18T15:00:19+00:00\",\"dateModified\":\"2024-10-26T17:58:22+00:00\",\"mainEntityOfPage\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/pol-stoletja-od-smrti-enega-najvecjih-generalov\\\/\"},\"wordCount\":2101,\"commentCount\":1,\"publisher\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#organization\"},\"image\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/pol-stoletja-od-smrti-enega-najvecjih-generalov\\\/#primaryimage\"},\"thumbnailUrl\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2024\\\/08\\\/zavezniki_Brandenburg_berlin_1945_zukov_montgomery.jpg\",\"keywords\":[\"2. svetovna vojna\",\"bitka za Leningrad\",\"Georgij \u017dukov\",\"informbiro\",\"Josif Stalin\",\"Leonid Bre\u017enjev\",\"Nikita Hru\u0161\u010dov\",\"Operacija Barbarossa\",\"Rde\u010da armada\",\"Sovjetska zveza\",\"sovjetsko-japonska vojna\"],\"inLanguage\":\"en-GB\",\"potentialAction\":[{\"@type\":\"CommentAction\",\"name\":\"Comment\",\"target\":[\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/pol-stoletja-od-smrti-enega-najvecjih-generalov\\\/#respond\"]}]},{\"@type\":\"WebPage\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/pol-stoletja-od-smrti-enega-najvecjih-generalov\\\/\",\"url\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/pol-stoletja-od-smrti-enega-najvecjih-generalov\\\/\",\"name\":\"Pol stoletja od smrti enega najve\u010djih generalov - Zgodovina na dlani\",\"isPartOf\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#website\"},\"primaryImageOfPage\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/pol-stoletja-od-smrti-enega-najvecjih-generalov\\\/#primaryimage\"},\"image\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/pol-stoletja-od-smrti-enega-najvecjih-generalov\\\/#primaryimage\"},\"thumbnailUrl\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2024\\\/08\\\/zavezniki_Brandenburg_berlin_1945_zukov_montgomery.jpg\",\"datePublished\":\"2024-08-18T15:00:19+00:00\",\"dateModified\":\"2024-10-26T17:58:22+00:00\",\"description\":\"Mineva 50 let od smrti enega najve\u010djih voja\u0161kih poveljnikov v zgodovini \u2013 Georgija \u017dukova.\",\"breadcrumb\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/pol-stoletja-od-smrti-enega-najvecjih-generalov\\\/#breadcrumb\"},\"inLanguage\":\"en-GB\",\"potentialAction\":[{\"@type\":\"ReadAction\",\"target\":[\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/pol-stoletja-od-smrti-enega-najvecjih-generalov\\\/\"]}]},{\"@type\":\"ImageObject\",\"inLanguage\":\"en-GB\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/pol-stoletja-od-smrti-enega-najvecjih-generalov\\\/#primaryimage\",\"url\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2024\\\/08\\\/zavezniki_Brandenburg_berlin_1945_zukov_montgomery.jpg\",\"contentUrl\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2024\\\/08\\\/zavezniki_Brandenburg_berlin_1945_zukov_montgomery.jpg\",\"width\":2480,\"height\":1690,\"caption\":\"Zavezni\u0161ki generali pred brandenbur\u0161kimi vrati v Berlinu leta 1945. Vir: wikipedia.\"},{\"@type\":\"BreadcrumbList\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/pol-stoletja-od-smrti-enega-najvecjih-generalov\\\/#breadcrumb\",\"itemListElement\":[{\"@type\":\"ListItem\",\"position\":1,\"name\":\"Home\",\"item\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/\"},{\"@type\":\"ListItem\",\"position\":2,\"name\":\"Pol stoletja od smrti enega najve\u010djih generalov\"}]},{\"@type\":\"WebSite\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#website\",\"url\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/\",\"name\":\"Zgodovina na dlani\",\"description\":\"Zgodovina je u\u010diteljica \u017eivljenja\",\"publisher\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#organization\"},\"potentialAction\":[{\"@type\":\"SearchAction\",\"target\":{\"@type\":\"EntryPoint\",\"urlTemplate\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/?s={search_term_string}\"},\"query-input\":{\"@type\":\"PropertyValueSpecification\",\"valueRequired\":true,\"valueName\":\"search_term_string\"}}],\"inLanguage\":\"en-GB\"},{\"@type\":\"Organization\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#organization\",\"name\":\"Zgodovina na dlani\",\"url\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/\",\"logo\":{\"@type\":\"ImageObject\",\"inLanguage\":\"en-GB\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#\\\/schema\\\/logo\\\/image\\\/\",\"url\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2023\\\/08\\\/cropped-zgodovinanadlani-logo-2023.webp\",\"contentUrl\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2023\\\/08\\\/cropped-zgodovinanadlani-logo-2023.webp\",\"width\":250,\"height\":66,\"caption\":\"Zgodovina na dlani\"},\"image\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#\\\/schema\\\/logo\\\/image\\\/\"},\"sameAs\":[\"https:\\\/\\\/www.facebook.com\\\/zgodovinanadlani\",\"https:\\\/\\\/x.com\\\/zgodnadlani\"]},{\"@type\":\"Person\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#\\\/schema\\\/person\\\/ad67313aad6d9d4f50ef030a86faa0e7\",\"name\":\"Danijel Osmanagi\u0107\",\"image\":{\"@type\":\"ImageObject\",\"inLanguage\":\"en-GB\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/secure.gravatar.com\\\/avatar\\\/e5cc3740beb92483dc93146595417da3598643d6397c5f013836c560865b893f?s=96&d=mm&r=g\",\"url\":\"https:\\\/\\\/secure.gravatar.com\\\/avatar\\\/e5cc3740beb92483dc93146595417da3598643d6397c5f013836c560865b893f?s=96&d=mm&r=g\",\"contentUrl\":\"https:\\\/\\\/secure.gravatar.com\\\/avatar\\\/e5cc3740beb92483dc93146595417da3598643d6397c5f013836c560865b893f?s=96&d=mm&r=g\",\"caption\":\"Danijel Osmanagi\u0107\"},\"url\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/en\\\/author\\\/danijel-osmanagic\\\/\"}]}<\/script>\n<!-- \/ Yoast SEO plugin. -->","yoast_head_json":{"title":"Pol stoletja od smrti enega najve\u010djih generalov - Zgodovina na dlani","description":"Mineva 50 let od smrti enega najve\u010djih voja\u0161kih poveljnikov v zgodovini \u2013 Georgija \u017dukova.","robots":{"index":"index","follow":"follow","max-snippet":"max-snippet:-1","max-image-preview":"max-image-preview:large","max-video-preview":"max-video-preview:-1"},"canonical":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/pol-stoletja-od-smrti-enega-najvecjih-generalov\/","og_locale":"en_GB","og_type":"article","og_title":"Pol stoletja od smrti enega najve\u010djih generalov - Zgodovina na dlani","og_description":"Mineva 50 let od smrti enega najve\u010djih voja\u0161kih poveljnikov v zgodovini \u2013 Georgija \u017dukova.","og_url":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/pol-stoletja-od-smrti-enega-najvecjih-generalov\/","og_site_name":"Zgodovina na dlani","article_publisher":"https:\/\/www.facebook.com\/zgodovinanadlani","article_published_time":"2024-08-18T15:00:19+00:00","article_modified_time":"2024-10-26T17:58:22+00:00","og_image":[{"width":2480,"height":1690,"url":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2024\/08\/zavezniki_Brandenburg_berlin_1945_zukov_montgomery.jpg","type":"image\/jpeg"}],"author":"Danijel Osmanagi\u0107","twitter_misc":{"Written by":"Danijel Osmanagi\u0107","Est. reading time":"10 minutes"},"schema":{"@context":"https:\/\/schema.org","@graph":[{"@type":"Article","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/pol-stoletja-od-smrti-enega-najvecjih-generalov\/#article","isPartOf":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/pol-stoletja-od-smrti-enega-najvecjih-generalov\/"},"author":{"name":"Danijel Osmanagi\u0107","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#\/schema\/person\/ad67313aad6d9d4f50ef030a86faa0e7"},"headline":"Pol stoletja od smrti enega najve\u010djih generalov","datePublished":"2024-08-18T15:00:19+00:00","dateModified":"2024-10-26T17:58:22+00:00","mainEntityOfPage":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/pol-stoletja-od-smrti-enega-najvecjih-generalov\/"},"wordCount":2101,"commentCount":1,"publisher":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#organization"},"image":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/pol-stoletja-od-smrti-enega-najvecjih-generalov\/#primaryimage"},"thumbnailUrl":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2024\/08\/zavezniki_Brandenburg_berlin_1945_zukov_montgomery.jpg","keywords":["2. svetovna vojna","bitka za Leningrad","Georgij \u017dukov","informbiro","Josif Stalin","Leonid Bre\u017enjev","Nikita Hru\u0161\u010dov","Operacija Barbarossa","Rde\u010da armada","Sovjetska zveza","sovjetsko-japonska vojna"],"inLanguage":"en-GB","potentialAction":[{"@type":"CommentAction","name":"Comment","target":["https:\/\/zgodovinanadlani.si\/pol-stoletja-od-smrti-enega-najvecjih-generalov\/#respond"]}]},{"@type":"WebPage","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/pol-stoletja-od-smrti-enega-najvecjih-generalov\/","url":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/pol-stoletja-od-smrti-enega-najvecjih-generalov\/","name":"Pol stoletja od smrti enega najve\u010djih generalov - Zgodovina na dlani","isPartOf":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#website"},"primaryImageOfPage":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/pol-stoletja-od-smrti-enega-najvecjih-generalov\/#primaryimage"},"image":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/pol-stoletja-od-smrti-enega-najvecjih-generalov\/#primaryimage"},"thumbnailUrl":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2024\/08\/zavezniki_Brandenburg_berlin_1945_zukov_montgomery.jpg","datePublished":"2024-08-18T15:00:19+00:00","dateModified":"2024-10-26T17:58:22+00:00","description":"Mineva 50 let od smrti enega najve\u010djih voja\u0161kih poveljnikov v zgodovini \u2013 Georgija \u017dukova.","breadcrumb":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/pol-stoletja-od-smrti-enega-najvecjih-generalov\/#breadcrumb"},"inLanguage":"en-GB","potentialAction":[{"@type":"ReadAction","target":["https:\/\/zgodovinanadlani.si\/pol-stoletja-od-smrti-enega-najvecjih-generalov\/"]}]},{"@type":"ImageObject","inLanguage":"en-GB","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/pol-stoletja-od-smrti-enega-najvecjih-generalov\/#primaryimage","url":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2024\/08\/zavezniki_Brandenburg_berlin_1945_zukov_montgomery.jpg","contentUrl":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2024\/08\/zavezniki_Brandenburg_berlin_1945_zukov_montgomery.jpg","width":2480,"height":1690,"caption":"Zavezni\u0161ki generali pred brandenbur\u0161kimi vrati v Berlinu leta 1945. Vir: wikipedia."},{"@type":"BreadcrumbList","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/pol-stoletja-od-smrti-enega-najvecjih-generalov\/#breadcrumb","itemListElement":[{"@type":"ListItem","position":1,"name":"Home","item":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/"},{"@type":"ListItem","position":2,"name":"Pol stoletja od smrti enega najve\u010djih generalov"}]},{"@type":"WebSite","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#website","url":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/","name":"Zgodovina na dlani","description":"Zgodovina je u\u010diteljica \u017eivljenja","publisher":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#organization"},"potentialAction":[{"@type":"SearchAction","target":{"@type":"EntryPoint","urlTemplate":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/?s={search_term_string}"},"query-input":{"@type":"PropertyValueSpecification","valueRequired":true,"valueName":"search_term_string"}}],"inLanguage":"en-GB"},{"@type":"Organization","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#organization","name":"Zgodovina na dlani","url":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/","logo":{"@type":"ImageObject","inLanguage":"en-GB","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#\/schema\/logo\/image\/","url":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2023\/08\/cropped-zgodovinanadlani-logo-2023.webp","contentUrl":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2023\/08\/cropped-zgodovinanadlani-logo-2023.webp","width":250,"height":66,"caption":"Zgodovina na dlani"},"image":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#\/schema\/logo\/image\/"},"sameAs":["https:\/\/www.facebook.com\/zgodovinanadlani","https:\/\/x.com\/zgodnadlani"]},{"@type":"Person","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#\/schema\/person\/ad67313aad6d9d4f50ef030a86faa0e7","name":"Danijel Osmanagi\u0107","image":{"@type":"ImageObject","inLanguage":"en-GB","@id":"https:\/\/secure.gravatar.com\/avatar\/e5cc3740beb92483dc93146595417da3598643d6397c5f013836c560865b893f?s=96&d=mm&r=g","url":"https:\/\/secure.gravatar.com\/avatar\/e5cc3740beb92483dc93146595417da3598643d6397c5f013836c560865b893f?s=96&d=mm&r=g","contentUrl":"https:\/\/secure.gravatar.com\/avatar\/e5cc3740beb92483dc93146595417da3598643d6397c5f013836c560865b893f?s=96&d=mm&r=g","caption":"Danijel Osmanagi\u0107"},"url":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/author\/danijel-osmanagic\/"}]}},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/7712","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/5"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=7712"}],"version-history":[{"count":11,"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/7712\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":7749,"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/7712\/revisions\/7749"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/7725"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=7712"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=7712"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=7712"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}