{"id":7805,"date":"2025-01-28T23:48:28","date_gmt":"2025-01-28T22:48:28","guid":{"rendered":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/?p=7805"},"modified":"2025-01-28T23:48:31","modified_gmt":"2025-01-28T22:48:31","slug":"zgodovina-kopanja-v-ljubljani-od-kolezije-do-pasjega-broda-1-del","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/zgodovina-kopanja-v-ljubljani-od-kolezije-do-pasjega-broda-1-del\/","title":{"rendered":"Zgodovina kopanja v Ljubljani \u2013 od Kolezije do Pasjega broda (1. del)"},"content":{"rendered":"<figure class=\"wp-block-image alignleft size-large is-resized\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"950\" height=\"601\" src=\"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2015\/06\/109-1_Ljubljana_Ljubljanica_1908-950x601.jpg\" alt=\"Ljubljana_Ljubljanica_1908\" class=\"wp-image-902\" style=\"width:600px;height:auto\" srcset=\"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2015\/06\/109-1_Ljubljana_Ljubljanica_1908-950x601.jpg 950w, https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2015\/06\/109-1_Ljubljana_Ljubljanica_1908-300x190.jpg 300w, https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2015\/06\/109-1_Ljubljana_Ljubljanica_1908-1536x971.jpg 1536w, https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2015\/06\/109-1_Ljubljana_Ljubljanica_1908.jpg 1920w\" sizes=\"auto, (max-width: 950px) 100vw, 950px\" \/><figcaption class=\"wp-element-caption\">Ljubljanica leta 1908. Na levi Marijine toplice na \u017dabjeku. Vir: Razglednica Milene \u017dnider\u0161i\u010d.<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\"><strong>V treh delih podajamo kratek pregled zgodovine kopanja v Ljubljani od sredine 19. stoletja do sredine 20. stoletja. V stotih letih se je marsikaj spremenilo, a \u017eelja Ljubljan\u010danov po kopanju in urejenih kopali\u0161\u010dih je ostajala ves \u010das. V prvem delu predstavljamo kopali\u0161\u010da iz \u010dasa Avstro-Ogrske, od Kolezije do voja\u0161kega kopali\u0161\u010da in Pasjega broda.<\/strong><\/p>\n\n\n\n<!--more-->\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Voda je stalnica, ki \u010dloveka spremlja od vekomaj. Predstavlja vir \u017eivljenja kot tudi sredstvo higiene in zabave, zaradi \u010desar so se naselbine obi\u010dajno razvile okoli rek, potokov in drugih virov vode. Tudi zgodovina Ljubljane je tesno prepletena z rekami, predvsem Ljubljanico, ki se vije \u010dez njeno sredi\u0161\u010de. A \u0161e ne tako dolgo nazaj, ko je bilo mesto znatno manj\u0161e in \u0161telo le nekaj deset tiso\u010d du\u0161, so pomembno funkcijo opravljale tudi manj\u0161e reke oziroma potoki. Njihova regulacija v novej\u0161em \u010dasu je spremenila podobo krajine, a nekatere nekdaj priljubljene to\u010dke dru\u017ebenega \u017eivljenja \u0161e danes ostajajo v uporabi, spet druge so se ohranile le v zavesti me\u0161\u010danov.<\/p>\n\n\n\n<figure class=\"wp-block-image alignright size-large is-resized\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"950\" height=\"600\" src=\"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2025\/01\/Gradascica-arhiv-Matjaza-Marussiga-FB-Stare-razglednice-950x600.jpg\" alt=\"Grada\u0161\u010dica med obema svetovnima vojnama. Vir: arhiv Matja\u017ea Marussiga, objavljeno na FB strani Stare fotografije in razglednice Ljubljane.\" class=\"wp-image-7808\" style=\"width:550px;height:auto\" srcset=\"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2025\/01\/Gradascica-arhiv-Matjaza-Marussiga-FB-Stare-razglednice-950x600.jpg 950w, https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2025\/01\/Gradascica-arhiv-Matjaza-Marussiga-FB-Stare-razglednice-300x189.jpg 300w, https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2025\/01\/Gradascica-arhiv-Matjaza-Marussiga-FB-Stare-razglednice.jpg 1071w\" sizes=\"auto, (max-width: 950px) 100vw, 950px\" \/><figcaption class=\"wp-element-caption\">Grada\u0161\u010dica med obema svetovnima vojnama. Vir: arhiv Matja\u017ea Marussiga, objavljeno na FB strani Stare fotografije in razglednice Ljubljane.<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Ko govorimo o zgodovini ljubljanskih kopali\u0161\u010dih, moramo lo\u010devati med zaprtimi, ki so bili \u017ee od rimske Emone v prvi vrsti namenjena higieni in umivanju ter odprtimi na rekah in umetnih bazenih, kjer ta funkcija stopa v ozadje, medtem ko je v ospredju predvsem aktivno pre\u017eivljanje prostega \u010dasa. Prva, \u010de se omejimo na obdobje od 19. stoletja dalje, so bila med drugim v hotelu Slon (1854), \u00bbLjudska kopel\u00ab na dana\u0161nji Mali ulici (1900), na Poljanski cesti in najstarej\u0161a \u00bbMarijina kopel\u00ab (Marienbad) na \u017dabjeku. Druga, ki so tudi tema prispevka, so nastala na Malem grabnu, Grada\u0161\u010dici in Ljubljanici, nekoliko kasneje se pridru\u017eita \u0161e Sava in Sora ter prvi umetni bazen Ilirija.<\/p>\n\n\n\n<h5 class=\"wp-block-heading\"><strong>Kopanje v \u010dasu Avstro-Ogrske<\/strong><\/h5>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Ljubljana je leta 1900 \u0161tela okoli 44.000 prebivalcev, njena strnjena poseljenost je bila mnogo manj\u0161a od dana\u0161nje. Na podro\u010dju Malega grabna in Grada\u0161\u010dice, torej na Vi\u010du ju\u017eno od Tr\u017ea\u0161ke ceste proti Koleziji in od Prul ter Trnovega proti Ljubljanici, je bilo mesto prakti\u010dno neposeljeno. Enako je bilo za Be\u017eigradom severno od glavne \u017eelezni\u0161ke postaje, zaradi \u010desar je bila Sava me\u0161\u010danom za kopanje predale\u010d, poleg tega pa je veljala za dero\u010do, zlove\u0161\u010do in \u010dloveku nevarno reko. V globokih tolmunih naj bi vladal povodni mo\u017e \u2013 Krvavo stegno, ki redke pogumne plavalce za vedno vzame s seboj v globino reke.<\/p>\n\n\n\n<figure class=\"wp-block-image alignleft size-large is-resized\"><img decoding=\"async\" src=\"https:\/\/www.muzej-nz.si\/wp-content\/uploads\/2024\/08\/kopalisce-Kolezija-1917-07636812.jpg\" style=\"width:550px;height:auto\"\/><figcaption class=\"wp-element-caption\">Kopali\u0161\u010de Kolezija leta 1917. Povezava na: https:\/\/www.muzej-nz.si\/kopalisce-na-koleziji-septembra-1917\/. Hrani Muzej novej\u0161e in sodobne zgodovine Slovenije.<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Pred 1. svetovno vojno je bila za kopanje najbolj priljubljena Grada\u0161\u010dica ali t. i. mala Ljubljanica. Vse od Bokalcev, preko Pasjega broda in Folmonda do Kolezije se je po bregovih zbiralo predvsem dija\u0161tvo, voja\u0161tvo, delavstvo in trnovske \u00bbbarabce\u00ab. Delavke v bli\u017enji toba\u010dni tovarni so imele \u00bbrezerviran\u00ab t. i. Babji kotel, saj je na\u010deloma veljalo, da so se kopalci delili po spolu. A koliko se je to v resnici udejanjalo je vpra\u0161anje, \u010de vemo, da so \u017ee konec 18. stoletja prepovedali kopanje v Ljubljanici s ciljem, da se prepre\u010di &#8220;pohuj\u0161anje&#8221; ob mestni reki. To so namre\u010d za mestne oblasti predstavljali goli kopalci, ki so se v Ljubljanici kopali celo podnevi, ne le pono\u010di, in to kar me\u0161ani po spolih. Te kr\u0161itelje je s palico \u010dakala policija.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Kakorkoli \u017ee, to je bil \u010das, ko so se kopalci ve\u010dinoma skrivali v senci in bolj mno\u017ei\u010dno prihajali \u0161ele proti ve\u010deru. Tudi kopanje je bilo omejeno bolj na namakanje kot plavanje, saj je bilo znanje slednjega manj raz\u0161irjeno. Sklepati gre, da je ravno zato Mali graben s svojimi kotlinami, napolnjenimi z vejevjem, veljal za bolj nevarnega od Grada\u0161\u010dice, \u010detudi naj bi bil od nje \u010distej\u0161i. Za povrh so veliko nadlogo predstavljali komarji in brenclji.<\/p>\n\n\n\n<h5 class=\"wp-block-heading\"><strong>Prvi bazen v Ljubljani<\/strong><\/h5>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Za prvi ljubljanski \u00bbbasin\u00ab, seveda naraven oziroma preto\u010den, velja Kolezija, ki je nastal leta 1853 na desnem bregu Grada\u0161\u010dice. Ob\u010dina leta 1878 postane lastnica kolezijskega mlina in naslednje leto kopali\u0161\u010de raz\u0161iri \u0161e na levi breg. Leta 1884 mlin podrejo, kopali\u0161\u010de, ki obsega pribli\u017eno 50-metrski in precej ozek bazen, obkro\u017een z lesenimi kabinami pa oddajo v najem zasebnikom. Prvi je bil Jernej Matev\u017ee, ki je zanj skrbel kar 30 let, dokler se leta 1905 ni zameril ljubljanskim Nemcem potem, ko je na lipo ob kopali\u0161\u010du izobesil slovensko zastavo.<\/p>\n\n\n\n<figure class=\"wp-block-image alignright size-large is-resized\"><img decoding=\"async\" src=\"https:\/\/muzejsporta.si\/wp-content\/uploads\/2024\/10\/1.-Skakalnica-LSK-na-Spici-v-Lj.-v-20.-letih-scaled.jpg\" alt=\"\" style=\"width:550px;height:auto\"\/><figcaption class=\"wp-element-caption\">Skakalnica Ljubljanskega sportnega kluba (LSK) na Ljubljanici v 20-ih letih. Hrani: Muzej \u0161porta<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">V naslednjih (deset)letih ga je nasledilo ve\u010d najemnikov, ki so v neposredni bli\u017eini uredili Hribarjev gaj, priljubljeno to\u010dka za veselice in razne druge dogodke. Obisk kopali\u0161\u010da je bil pla\u010dljiv, dodatno pa so bile na voljo tudi kabine, kopalke, \u017eenske kopalne obleke, rjuhe in brisa\u010de ter pe\u0161\u010dena kopel. Poleg je bila tudi gostilna. Dolo\u010dene ure so bile posebej rezervirane le za \u017eenske. Sprva so hodili tja bolj imoviti, z izjemo mladih Trnov\u010danov.<\/p>\n\n\n\n<h5 class=\"wp-block-heading\"><strong>Ljubljanica in \u0161port<\/strong><\/h5>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Ljubljanica je pred prvo svetovno vojno veljala za bolj \u010disto od omenjenih rek, imela pa je kar nekaj bolj ali manj primernih mest za vodne aktivnosti. Prebivalci Most, Vodmata, Poljan, \u0160tepanje vasi in drugi so odhajali na desni breg blizu sti\u010di\u0161\u010da Grubarjevega kanala in Ljubljanice \u2013 na t. i. Brejah, od okoli leta 1900 pa tudi blizu samostana karmeli\u010dank (danes Petrol nasproti dvorca Selo). Osrednji del Ljubljanice je segal od Prulskega mostu preko \u0160pice do Livade. Grubarjev kanal je bil namenjen le pogumnim, veljala pa je tudi prepoved kopanja.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Po reki navzgor proti Livadi so bregove v za\u010detku 20. stoletja zasedli \u0161portni klubi. Prvi si je leta 1908 svoje prostore tam uredil Ljubljanski sportni klub (LSK), ki je postavil pristani\u0161\u010de s splavom za tekmovalne \u010dolne, pristani\u0161\u010de za izletne \u010dolne, lopo za \u010dolne in terase za son\u010denje, a brez bazena. Klub je poleg sankanja, tenisa in drsanja kot prvi gojil veslanje in plavanje, to znanje pa \u0161iril tudi med ljubljanskim dija\u0161tvom. LSK je leta 1911 kupil desko za skoke v vodo, s \u010dimer se je za\u010dela razvijati tudi ta \u0161portna panoga.<\/p>\n\n\n\n<figure class=\"wp-block-image alignleft size-large is-resized\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"950\" height=\"696\" src=\"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2025\/01\/Vojasko-kopalisce-MGML-950x696.jpg\" alt=\"\" class=\"wp-image-7813\" style=\"width:550px;height:auto\" srcset=\"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2025\/01\/Vojasko-kopalisce-MGML-950x696.jpg 950w, https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2025\/01\/Vojasko-kopalisce-MGML-300x220.jpg 300w, https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2025\/01\/Vojasko-kopalisce-MGML.jpg 1338w\" sizes=\"auto, (max-width: 950px) 100vw, 950px\" \/><figcaption class=\"wp-element-caption\">Voja\u0161ko kopali\u0161\u010de (desno) na Ljubljanici., Hrani: Mestni muzej Ljubljana (MGML)<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n<h5 class=\"wp-block-heading\"><strong>Voja\u0161ko kopali\u0161\u010de<\/strong><\/h5>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Edino (naravno) urejeno kopali\u0161\u010de na Ljubljanici je bilo voja\u0161ko kopali\u0161\u010de (Milit\u00e4rschwimmschule), ki je bilo zgrajeno verjetno v 30-ih letih 19. stoletja ob Trnovskem pristanu blizu Prulskega mostu. Kot \u017ee ime pove, je bilo prvenstveno namenjeno vojakom, ki so sicer na kopanje hodili tudi v Grada\u0161\u010dico. To je nemalo te\u017eav povzro\u010dalo kopalcem na Koleziji, saj je vojska za seboj pustila kalno vodo, ki je nato pritekla v bazen.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Na voja\u0161kem kopali\u0161\u010du je tamkaj\u0161nji kopalni mojster plavanja in skakanja v vodo u\u010dil tudi civiliste. Tja naj bi zahajali predvsem bogatej\u0161i in nem\u0161ko usmerjeni me\u0161\u010dani, ki so u\u017eivali v globoki senci pod kostanji. \u017denske so imele na voljo poseben termin, medtem ko je ve\u010derno kopanje pripadalo \u010dastnikom in voja\u0161kim uradnikom. Med prvo svetovno vojno je bilo kopali\u0161\u010de zapu\u0161\u010deno, revnej\u0161e prebivalstvo pa je za kurjavo postopoma odneslo leseno ograjo, ki ga je obdajala.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">V Ljubljani je ves \u010das primanjkovalo prave kopali\u0161ke ponudbe, zato so pobude za novo kopali\u0161\u010de ves \u010das prisotne. Verjetno ena prvih sega \u017ee v leto 1865, ko so govorili o kopali\u0161\u010du na Glincah ali pa kasneje leta 1905, ko so predlagali lokacijo na Ljubljanici. Do realizacije je nato pri\u0161lo \u0161ele v 20-ih letih, ki pa tudi ni odpravila potrebe me\u0161\u010danov.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\"><em>V 2. delu sledi zgodovina kopanja v \u010dasu med obema vojnama.<\/em><\/p>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>V treh delih podajamo kratek pregled zgodovine kopanja v Ljubljani od sredine 19. stoletja do sredine 20. stoletja. V stotih letih se je marsikaj spremenilo, a \u017eelja Ljubljan\u010danov po kopanju in urejenih kopali\u0161\u010dih je ostajala ves \u010das. V prvem delu predstavljamo kopali\u0161\u010da iz \u010dasa Avstro-Ogrske, od Kolezije do voja\u0161kega kopali\u0161\u010da in Pasjega broda.<\/p>","protected":false},"author":2,"featured_media":894,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"_monsterinsights_skip_tracking":false,"_monsterinsights_sitenote_active":false,"_monsterinsights_sitenote_note":"","_monsterinsights_sitenote_category":0,"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[119,3808,60,3119,3806,3804,55,50,61,3807,3805,3809],"class_list":["post-7805","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-uncategorized","tag-avstro-ogrska","tag-bazen","tag-gradascica","tag-kolezija","tag-kopalisce","tag-kopanje","tag-ljubljana-2","tag-ljubljanica","tag-mali-graben","tag-pasji-brod","tag-plavanje","tag-vojasko-kopalisce"],"acf":[],"yoast_head":"<!-- This site is optimized with the Yoast SEO plugin v27.9 - https:\/\/yoast.com\/product\/yoast-seo-wordpress\/ -->\n<title>Zgodovina kopanja v Ljubljani \u2013 od Kolezije do Pasjega broda (1. del) - Zgodovina na dlani<\/title>\n<meta name=\"description\" content=\"V treh delih podajamo kratek pregled zgodovine kopanja v Ljubljani od sredine 19. stoletja do sredine 20. stoletja. V prvem delu predstavljamo kopali\u0161\u010da iz \u010dasa Avstro-Ogrske, od Kolezije do voja\u0161kega kopali\u0161\u010da in Pasjega broda.\" \/>\n<meta name=\"robots\" content=\"index, follow, max-snippet:-1, max-image-preview:large, max-video-preview:-1\" \/>\n<link rel=\"canonical\" href=\"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/zgodovina-kopanja-v-ljubljani-od-kolezije-do-pasjega-broda-1-del\/\" \/>\n<meta property=\"og:locale\" content=\"en_GB\" \/>\n<meta property=\"og:type\" content=\"article\" \/>\n<meta property=\"og:title\" content=\"Zgodovina kopanja v Ljubljani \u2013 od Kolezije do Pasjega broda (1. del) - Zgodovina na dlani\" \/>\n<meta property=\"og:description\" content=\"V treh delih podajamo kratek pregled zgodovine kopanja v Ljubljani od sredine 19. stoletja do sredine 20. stoletja. V prvem delu predstavljamo kopali\u0161\u010da iz \u010dasa Avstro-Ogrske, od Kolezije do voja\u0161kega kopali\u0161\u010da in Pasjega broda.\" \/>\n<meta property=\"og:url\" content=\"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/zgodovina-kopanja-v-ljubljani-od-kolezije-do-pasjega-broda-1-del\/\" \/>\n<meta property=\"og:site_name\" content=\"Zgodovina na dlani\" \/>\n<meta property=\"article:publisher\" content=\"https:\/\/www.facebook.com\/zgodovinanadlani\" \/>\n<meta property=\"article:published_time\" content=\"2025-01-28T22:48:28+00:00\" \/>\n<meta property=\"article:modified_time\" content=\"2025-01-28T22:48:31+00:00\" \/>\n<meta property=\"og:image\" content=\"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2015\/06\/100-1_Ljubljana_Ljubljanica_Ljubljanski_grad_1918.jpg\" \/>\n\t<meta property=\"og:image:width\" content=\"1920\" \/>\n\t<meta property=\"og:image:height\" content=\"1250\" \/>\n\t<meta property=\"og:image:type\" content=\"image\/jpeg\" \/>\n<meta name=\"author\" content=\"dr. Ale\u0161 \u0160afari\u010d\" \/>\n<meta name=\"twitter:label1\" content=\"Written by\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:data1\" content=\"dr. Ale\u0161 \u0160afari\u010d\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:label2\" content=\"Est. reading time\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:data2\" content=\"7 minutes\" \/>\n<script type=\"application\/ld+json\" class=\"yoast-schema-graph\">{\"@context\":\"https:\\\/\\\/schema.org\",\"@graph\":[{\"@type\":\"Article\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/zgodovina-kopanja-v-ljubljani-od-kolezije-do-pasjega-broda-1-del\\\/#article\",\"isPartOf\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/zgodovina-kopanja-v-ljubljani-od-kolezije-do-pasjega-broda-1-del\\\/\"},\"author\":{\"name\":\"dr. Ale\u0161 \u0160afari\u010d\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#\\\/schema\\\/person\\\/786682fed2b5a9ed4f2515e41f107ab9\"},\"headline\":\"Zgodovina kopanja v Ljubljani \u2013 od Kolezije do Pasjega broda (1. del)\",\"datePublished\":\"2025-01-28T22:48:28+00:00\",\"dateModified\":\"2025-01-28T22:48:31+00:00\",\"mainEntityOfPage\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/zgodovina-kopanja-v-ljubljani-od-kolezije-do-pasjega-broda-1-del\\\/\"},\"wordCount\":1296,\"commentCount\":0,\"publisher\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#organization\"},\"image\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/zgodovina-kopanja-v-ljubljani-od-kolezije-do-pasjega-broda-1-del\\\/#primaryimage\"},\"thumbnailUrl\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2015\\\/06\\\/100-1_Ljubljana_Ljubljanica_Ljubljanski_grad_1918.jpg\",\"keywords\":[\"Avstro-Ogrska\",\"bazen\",\"grada\u0161\u010dica\",\"Kolezija\",\"kopali\u0161\u010de\",\"kopanje\",\"ljubljana\",\"Ljubljanica\",\"mali graben\",\"Pasji brod\",\"plavanje\",\"voja\u0161ko kopali\u0161\u010de\"],\"inLanguage\":\"en-GB\",\"potentialAction\":[{\"@type\":\"CommentAction\",\"name\":\"Comment\",\"target\":[\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/zgodovina-kopanja-v-ljubljani-od-kolezije-do-pasjega-broda-1-del\\\/#respond\"]}]},{\"@type\":\"WebPage\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/zgodovina-kopanja-v-ljubljani-od-kolezije-do-pasjega-broda-1-del\\\/\",\"url\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/zgodovina-kopanja-v-ljubljani-od-kolezije-do-pasjega-broda-1-del\\\/\",\"name\":\"Zgodovina kopanja v Ljubljani \u2013 od Kolezije do Pasjega broda (1. del) - Zgodovina na dlani\",\"isPartOf\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#website\"},\"primaryImageOfPage\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/zgodovina-kopanja-v-ljubljani-od-kolezije-do-pasjega-broda-1-del\\\/#primaryimage\"},\"image\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/zgodovina-kopanja-v-ljubljani-od-kolezije-do-pasjega-broda-1-del\\\/#primaryimage\"},\"thumbnailUrl\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2015\\\/06\\\/100-1_Ljubljana_Ljubljanica_Ljubljanski_grad_1918.jpg\",\"datePublished\":\"2025-01-28T22:48:28+00:00\",\"dateModified\":\"2025-01-28T22:48:31+00:00\",\"description\":\"V treh delih podajamo kratek pregled zgodovine kopanja v Ljubljani od sredine 19. stoletja do sredine 20. stoletja. V prvem delu predstavljamo kopali\u0161\u010da iz \u010dasa Avstro-Ogrske, od Kolezije do voja\u0161kega kopali\u0161\u010da in Pasjega broda.\",\"breadcrumb\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/zgodovina-kopanja-v-ljubljani-od-kolezije-do-pasjega-broda-1-del\\\/#breadcrumb\"},\"inLanguage\":\"en-GB\",\"potentialAction\":[{\"@type\":\"ReadAction\",\"target\":[\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/zgodovina-kopanja-v-ljubljani-od-kolezije-do-pasjega-broda-1-del\\\/\"]}]},{\"@type\":\"ImageObject\",\"inLanguage\":\"en-GB\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/zgodovina-kopanja-v-ljubljani-od-kolezije-do-pasjega-broda-1-del\\\/#primaryimage\",\"url\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2015\\\/06\\\/100-1_Ljubljana_Ljubljanica_Ljubljanski_grad_1918.jpg\",\"contentUrl\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2015\\\/06\\\/100-1_Ljubljana_Ljubljanica_Ljubljanski_grad_1918.jpg\",\"width\":1920,\"height\":1250,\"caption\":\"Ljubljana z Ljubljanico in Ljubljanskim gradom\"},{\"@type\":\"BreadcrumbList\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/zgodovina-kopanja-v-ljubljani-od-kolezije-do-pasjega-broda-1-del\\\/#breadcrumb\",\"itemListElement\":[{\"@type\":\"ListItem\",\"position\":1,\"name\":\"Home\",\"item\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/\"},{\"@type\":\"ListItem\",\"position\":2,\"name\":\"Zgodovina kopanja v Ljubljani \u2013 od Kolezije do Pasjega broda (1. del)\"}]},{\"@type\":\"WebSite\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#website\",\"url\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/\",\"name\":\"Zgodovina na dlani\",\"description\":\"Zgodovina je u\u010diteljica \u017eivljenja\",\"publisher\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#organization\"},\"potentialAction\":[{\"@type\":\"SearchAction\",\"target\":{\"@type\":\"EntryPoint\",\"urlTemplate\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/?s={search_term_string}\"},\"query-input\":{\"@type\":\"PropertyValueSpecification\",\"valueRequired\":true,\"valueName\":\"search_term_string\"}}],\"inLanguage\":\"en-GB\"},{\"@type\":\"Organization\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#organization\",\"name\":\"Zgodovina na dlani\",\"url\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/\",\"logo\":{\"@type\":\"ImageObject\",\"inLanguage\":\"en-GB\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#\\\/schema\\\/logo\\\/image\\\/\",\"url\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2023\\\/08\\\/cropped-zgodovinanadlani-logo-2023.webp\",\"contentUrl\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2023\\\/08\\\/cropped-zgodovinanadlani-logo-2023.webp\",\"width\":250,\"height\":66,\"caption\":\"Zgodovina na dlani\"},\"image\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#\\\/schema\\\/logo\\\/image\\\/\"},\"sameAs\":[\"https:\\\/\\\/www.facebook.com\\\/zgodovinanadlani\",\"https:\\\/\\\/x.com\\\/zgodnadlani\"]},{\"@type\":\"Person\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#\\\/schema\\\/person\\\/786682fed2b5a9ed4f2515e41f107ab9\",\"name\":\"dr. Ale\u0161 \u0160afari\u010d\",\"image\":{\"@type\":\"ImageObject\",\"inLanguage\":\"en-GB\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/secure.gravatar.com\\\/avatar\\\/aa99ee9c75915402e69cf4a17fbcbdf87dd0da3fc4ce9e26ad17a8012cf856f6?s=96&d=mm&r=g\",\"url\":\"https:\\\/\\\/secure.gravatar.com\\\/avatar\\\/aa99ee9c75915402e69cf4a17fbcbdf87dd0da3fc4ce9e26ad17a8012cf856f6?s=96&d=mm&r=g\",\"contentUrl\":\"https:\\\/\\\/secure.gravatar.com\\\/avatar\\\/aa99ee9c75915402e69cf4a17fbcbdf87dd0da3fc4ce9e26ad17a8012cf856f6?s=96&d=mm&r=g\",\"caption\":\"dr. Ale\u0161 \u0160afari\u010d\"},\"sameAs\":[\"http:\\\/\\\/192.168.64.183:4080\"],\"url\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/en\\\/author\\\/aless\\\/\"}]}<\/script>\n<!-- \/ Yoast SEO plugin. -->","yoast_head_json":{"title":"Zgodovina kopanja v Ljubljani \u2013 od Kolezije do Pasjega broda (1. del) - Zgodovina na dlani","description":"V treh delih podajamo kratek pregled zgodovine kopanja v Ljubljani od sredine 19. stoletja do sredine 20. stoletja. V prvem delu predstavljamo kopali\u0161\u010da iz \u010dasa Avstro-Ogrske, od Kolezije do voja\u0161kega kopali\u0161\u010da in Pasjega broda.","robots":{"index":"index","follow":"follow","max-snippet":"max-snippet:-1","max-image-preview":"max-image-preview:large","max-video-preview":"max-video-preview:-1"},"canonical":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/zgodovina-kopanja-v-ljubljani-od-kolezije-do-pasjega-broda-1-del\/","og_locale":"en_GB","og_type":"article","og_title":"Zgodovina kopanja v Ljubljani \u2013 od Kolezije do Pasjega broda (1. del) - Zgodovina na dlani","og_description":"V treh delih podajamo kratek pregled zgodovine kopanja v Ljubljani od sredine 19. stoletja do sredine 20. stoletja. V prvem delu predstavljamo kopali\u0161\u010da iz \u010dasa Avstro-Ogrske, od Kolezije do voja\u0161kega kopali\u0161\u010da in Pasjega broda.","og_url":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/zgodovina-kopanja-v-ljubljani-od-kolezije-do-pasjega-broda-1-del\/","og_site_name":"Zgodovina na dlani","article_publisher":"https:\/\/www.facebook.com\/zgodovinanadlani","article_published_time":"2025-01-28T22:48:28+00:00","article_modified_time":"2025-01-28T22:48:31+00:00","og_image":[{"width":1920,"height":1250,"url":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2015\/06\/100-1_Ljubljana_Ljubljanica_Ljubljanski_grad_1918.jpg","type":"image\/jpeg"}],"author":"dr. Ale\u0161 \u0160afari\u010d","twitter_misc":{"Written by":"dr. Ale\u0161 \u0160afari\u010d","Est. reading time":"7 minutes"},"schema":{"@context":"https:\/\/schema.org","@graph":[{"@type":"Article","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/zgodovina-kopanja-v-ljubljani-od-kolezije-do-pasjega-broda-1-del\/#article","isPartOf":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/zgodovina-kopanja-v-ljubljani-od-kolezije-do-pasjega-broda-1-del\/"},"author":{"name":"dr. Ale\u0161 \u0160afari\u010d","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#\/schema\/person\/786682fed2b5a9ed4f2515e41f107ab9"},"headline":"Zgodovina kopanja v Ljubljani \u2013 od Kolezije do Pasjega broda (1. del)","datePublished":"2025-01-28T22:48:28+00:00","dateModified":"2025-01-28T22:48:31+00:00","mainEntityOfPage":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/zgodovina-kopanja-v-ljubljani-od-kolezije-do-pasjega-broda-1-del\/"},"wordCount":1296,"commentCount":0,"publisher":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#organization"},"image":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/zgodovina-kopanja-v-ljubljani-od-kolezije-do-pasjega-broda-1-del\/#primaryimage"},"thumbnailUrl":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2015\/06\/100-1_Ljubljana_Ljubljanica_Ljubljanski_grad_1918.jpg","keywords":["Avstro-Ogrska","bazen","grada\u0161\u010dica","Kolezija","kopali\u0161\u010de","kopanje","ljubljana","Ljubljanica","mali graben","Pasji brod","plavanje","voja\u0161ko kopali\u0161\u010de"],"inLanguage":"en-GB","potentialAction":[{"@type":"CommentAction","name":"Comment","target":["https:\/\/zgodovinanadlani.si\/zgodovina-kopanja-v-ljubljani-od-kolezije-do-pasjega-broda-1-del\/#respond"]}]},{"@type":"WebPage","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/zgodovina-kopanja-v-ljubljani-od-kolezije-do-pasjega-broda-1-del\/","url":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/zgodovina-kopanja-v-ljubljani-od-kolezije-do-pasjega-broda-1-del\/","name":"Zgodovina kopanja v Ljubljani \u2013 od Kolezije do Pasjega broda (1. del) - Zgodovina na dlani","isPartOf":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#website"},"primaryImageOfPage":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/zgodovina-kopanja-v-ljubljani-od-kolezije-do-pasjega-broda-1-del\/#primaryimage"},"image":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/zgodovina-kopanja-v-ljubljani-od-kolezije-do-pasjega-broda-1-del\/#primaryimage"},"thumbnailUrl":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2015\/06\/100-1_Ljubljana_Ljubljanica_Ljubljanski_grad_1918.jpg","datePublished":"2025-01-28T22:48:28+00:00","dateModified":"2025-01-28T22:48:31+00:00","description":"V treh delih podajamo kratek pregled zgodovine kopanja v Ljubljani od sredine 19. stoletja do sredine 20. stoletja. V prvem delu predstavljamo kopali\u0161\u010da iz \u010dasa Avstro-Ogrske, od Kolezije do voja\u0161kega kopali\u0161\u010da in Pasjega broda.","breadcrumb":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/zgodovina-kopanja-v-ljubljani-od-kolezije-do-pasjega-broda-1-del\/#breadcrumb"},"inLanguage":"en-GB","potentialAction":[{"@type":"ReadAction","target":["https:\/\/zgodovinanadlani.si\/zgodovina-kopanja-v-ljubljani-od-kolezije-do-pasjega-broda-1-del\/"]}]},{"@type":"ImageObject","inLanguage":"en-GB","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/zgodovina-kopanja-v-ljubljani-od-kolezije-do-pasjega-broda-1-del\/#primaryimage","url":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2015\/06\/100-1_Ljubljana_Ljubljanica_Ljubljanski_grad_1918.jpg","contentUrl":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2015\/06\/100-1_Ljubljana_Ljubljanica_Ljubljanski_grad_1918.jpg","width":1920,"height":1250,"caption":"Ljubljana z Ljubljanico in Ljubljanskim gradom"},{"@type":"BreadcrumbList","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/zgodovina-kopanja-v-ljubljani-od-kolezije-do-pasjega-broda-1-del\/#breadcrumb","itemListElement":[{"@type":"ListItem","position":1,"name":"Home","item":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/"},{"@type":"ListItem","position":2,"name":"Zgodovina kopanja v Ljubljani \u2013 od Kolezije do Pasjega broda (1. del)"}]},{"@type":"WebSite","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#website","url":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/","name":"Zgodovina na dlani","description":"Zgodovina je u\u010diteljica \u017eivljenja","publisher":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#organization"},"potentialAction":[{"@type":"SearchAction","target":{"@type":"EntryPoint","urlTemplate":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/?s={search_term_string}"},"query-input":{"@type":"PropertyValueSpecification","valueRequired":true,"valueName":"search_term_string"}}],"inLanguage":"en-GB"},{"@type":"Organization","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#organization","name":"Zgodovina na dlani","url":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/","logo":{"@type":"ImageObject","inLanguage":"en-GB","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#\/schema\/logo\/image\/","url":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2023\/08\/cropped-zgodovinanadlani-logo-2023.webp","contentUrl":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2023\/08\/cropped-zgodovinanadlani-logo-2023.webp","width":250,"height":66,"caption":"Zgodovina na dlani"},"image":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#\/schema\/logo\/image\/"},"sameAs":["https:\/\/www.facebook.com\/zgodovinanadlani","https:\/\/x.com\/zgodnadlani"]},{"@type":"Person","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#\/schema\/person\/786682fed2b5a9ed4f2515e41f107ab9","name":"dr. Ale\u0161 \u0160afari\u010d","image":{"@type":"ImageObject","inLanguage":"en-GB","@id":"https:\/\/secure.gravatar.com\/avatar\/aa99ee9c75915402e69cf4a17fbcbdf87dd0da3fc4ce9e26ad17a8012cf856f6?s=96&d=mm&r=g","url":"https:\/\/secure.gravatar.com\/avatar\/aa99ee9c75915402e69cf4a17fbcbdf87dd0da3fc4ce9e26ad17a8012cf856f6?s=96&d=mm&r=g","contentUrl":"https:\/\/secure.gravatar.com\/avatar\/aa99ee9c75915402e69cf4a17fbcbdf87dd0da3fc4ce9e26ad17a8012cf856f6?s=96&d=mm&r=g","caption":"dr. Ale\u0161 \u0160afari\u010d"},"sameAs":["http:\/\/192.168.64.183:4080"],"url":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/author\/aless\/"}]}},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/7805","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=7805"}],"version-history":[{"count":11,"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/7805\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":7818,"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/7805\/revisions\/7818"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/894"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=7805"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=7805"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=7805"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}