{"id":7838,"date":"2025-03-26T18:42:04","date_gmt":"2025-03-26T17:42:04","guid":{"rendered":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/?p=7838"},"modified":"2025-07-27T13:58:10","modified_gmt":"2025-07-27T11:58:10","slug":"rusko-japonska-vojna","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/rusko-japonska-vojna\/","title":{"rendered":"Rusko-japonska vojna"},"content":{"rendered":"
\"\"
Serija fotografij iz rusko-japonske vojne. Vir: Wikipedija.<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n

Letos obele\u017eujemo 120 let od konca rusko-japonske vojne, ki je pomenila uvod v \u0161tevilne globalne vojne in spopade v celotnem 20. stoletju.<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Konec 19. stoletja je Ruskemu imperiju vladal car Nikolaj II<\/a>. Leta 1894 je neizku\u0161en na prestolu zamenjal zgodaj umrlega o\u010deta Aleksandra III., ki je bil ob smrti star le 49 let. Japonska pa je v drugi polovici 19. stoletja do\u017eivela korenite dru\u017ebene in zunanjepoliti\u010dne spremembe.<\/p>\n\n\n\n

Konec japonske izolacijske politike<\/strong><\/h5>\n\n\n\n

V letih 1852\u00ad\u00ad\u20131855 so ZDA v dveh voja\u0161ko-diplomatskih \u00bbPerryjevih\u00ab ekspedicijah prisilile Japonsko, da se odre\u010de svoji politiki izolacije, ki so jo Tokugawa \u0161oguni vodili vse od zgodnjega 17. stoletja, kot posledica \u0161panskega, portugalskega in britanskega vme\u0161avanja v japonske notranje zadeve v 16. stoletju. Japonska se je odprla svetu, modernizirala vojsko in  gospodarsko za\u010dela sodelovati z zahodnimi dr\u017eavami. Z razvojem voja\u0161ke industrije in kapitalisti\u010dnega gospodarskega sistema so za\u010dele rasti tudi imperialne ambicije, saj je bila Japonska omejena le na svoje otoke.<\/p>\n\n\n\n

Leta 1868 je pri\u0161lo do cesarske restavracije z imperatorjem Meijijem. Konec 19. stoletja je Japonska prepre\u010dljivo dobila vojno s Kitajsko<\/a> ter pridobila Korejo, Tajvan in manj\u0161e otoke v tajvanski o\u017eini ter Rumenem morju. Kasneje so evropske sile \u2013 Rusija, Nem\u010dija in Francija prisilile Japonsko, da se odre\u010de pridobljenim ozemljim, kar je prizadelo ponos Japoncev.<\/p>\n\n\n\n

Nikolaj II. se ozira proti vzhodu<\/strong><\/h5>\n\n\n\n

Na drugi strani je Nikolaj II. takoj po prihodu na prestol povedal nem\u0161kemu kaiserju Wilhelmu II., da bo zunanjo politiko posvetil predvsem \u0161irjenju in okrepitvi polo\u017eaja na Daljnem Vzhodu, s \u010dimer je \u017eelel vse mo\u010dnej\u0161i Nem\u010diji pokazati, da si ne \u017eeli konflikta z njo. Ta politika pa ga je pribli\u017eevala vojni z drugim cesarstvom. Nikolaj II. je leta 1898 Kitajsko prisilil, da mu je v upravljanje dala polotok Kwantung s pristani\u0161\u010dem in trdnjavo Port Arthur.<\/p>\n\n\n\n

Ruski predsednik vlade Sergei Witte pa ni namenil posebnih finan\u010dnih sredstev za modernizacijo Port Arthurja, ampak je raje vlagal v izgradnjo \u017eeleznic (ju\u017enomand\u017eurska), ki bi povezala transibirsko z vzhodno kitajsko \u017eeleznico in pove\u010dala gospodarsko sodelovanje v regiji. St. Peterburg je bil v pogajanjih celo z Korejo, da se korejski polotok zaradi vse ve\u010dje japonske gro\u017enje pridru\u017ei Rusiji.<\/p>\n\n\n\n

Rusija tr\u010di ob japonske interese<\/strong><\/h5>\n\n\n\n

Japonci so posledi\u010dno postajali vse bolj nezadovoljni in so leta 1902 sklenili zavezni\u0161tvo z Londonom ter za\u010deli kopirati pomorsko taktiko Velike Britanije, tedaj najmo\u010dnej\u0161e pomorske sile na svetu. Na drugi strani je bila Rusija v zavezni\u0161tvu s Francijo, ki ga je sklenil \u017ee Aleksander III. Rusija je menila, da je Japonska le malo razvitej\u0161a od Kitajske in da si jo ne bo upala izzvati.<\/p>\n\n\n\n

\"\"
Predaja kitajskih generalov Japonski oktobra 1894. Vir: Wikipedija.<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n

Decembra 1903 je Nikolaj II. dobil voja\u0161ka poro\u010dila, da je Japonska pripravljena na vojno, a se nanje ni oziral. Januarja 1904 je Japonska predlagala Rusiji, da Mand\u017eurija ostane v sferi interesov St. Peterburga, Koreja pa izven nje. Rusija je predlog zavrnila in 6. februarja je Japonska prekinila diplomatske odnose s St. Peterburgom. Vojna je postala neizbe\u017ena.<\/p>\n\n\n\n

Japonski napad na Port Arthur<\/strong><\/h5>\n\n\n\n

Admiral v cesarski ruski vojski Wilgelm Vitgeft je \u0161e 9. februarja zve\u010der svojim kolegom v pacifi\u0161ki floti zagotavljal, da vojne ne bo. Ni pa vedel, da je japonska mornarica z desetimi ladjami pod poveljstvom T\u014dg\u014d Heihachira \u017ee krenila v napad na Port Arthur. Dve ladji sta sicer tr\u010dili, ostale pa so vsaka izstrelile po dva torpeda. Tri ruske ladje so bile te\u017eko po\u0161kodovane, vojna pa se je za\u010dela. Togo je pristani\u0161\u010de blokiral.<\/p>\n\n\n\n

Ruski floti so preostale mo\u017enosti prebiti blokado, se umakniti v Vladivostok ali v pristani\u0161\u010de druge dr\u017eave, kjer bi bile ladje internirane. Najve\u010dji ruski adut je bil ofenzivni admiral Stepan Makarov, ki pa je s svojo ladjo Petropavlovsk kon\u010dal v minskem polju in skupaj s \u0161tevilnimi mornarji izgubil \u017eivljenje. Je pa ruska vojska eksperimentirala z novim oro\u017ejem, modernimi minometi in predvsem s primitivnim elektronskim bojevanjem, s katerim so motili telegrafsko komunikacijo med japonskimi ladjami. Na\u010din vojskovanja, ki se danes vsakodnevno uporablja, je svoj ognjeni krst do\u017eivel v rusko-japonski vojni.<\/p>\n\n\n\n

Spopadi na kopnem in japonsko zmagoslavje<\/strong><\/h5>\n\n\n\n

Pomladi se je vojskovanje preselilo \u0161e na kopno. Japonska armada, ki je pod poveljstvom Marezukija Nogija \u0161tela 200.000 vojakov, si je zadala cilj zavzeti Port Arthur. Nogi je \u017eelel ponoviti uspe\u0161no akcijo izpred desetih let, ko je mesto prevzel Kitajski. Tokrat sprva ni bil tako uspe\u0161en.<\/p>\n\n\n\n

\"\"
Zemljevid bojev. Vir: Wikipedija.<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n

Napadel je vzhodni del trdnjave, za katero je menil da je najslab\u0161e varovan, a je bil dejansko najbolj. Ocenjeval je namre\u010d, da mu nasproti stoji 25.000 vojakov, a jih je dejansko kar 50.000. Klju\u010d razbitja obrambe je bila gora Visockaja, s katere je bilo potem mo\u017eno z artilerijo svobodno streljati po mestu. Boj je trajal mesece in januarja 1905 je poveljnik obrambe Stessel poslal Nogiju pismo, da bo predal mesto. Tako se je skoraj enoletno obleganje, ki so ga ruski \u010dasopisi primerjali z obrambo Sevastopola v Krimski vojni, le kon\u010dalo.<\/p>\n\n\n\n

Rusij do\u017eivi \u0161ok<\/strong><\/h5>\n\n\n\n

Predaja je bila za rusko javnost \u0161ok, ki je do tedaj neuspehe v vojni predstavljalo le kot splet nesre\u010dnih naklju\u010dij. Rusi so v bitki izgubili med 15 in 30 tiso\u010d ubitih ali ranjenih, medtem ko so japonske izgube \u0161tele okoli 100.000 ubitih ali ranjenih. Ruska mornarica je do\u017eivela katastrofo. \u0160tevilne ladje so bile uni\u010dene v bojih, po zavzetju gore Visockaja pa so Japonci na\u010drtno obstreljevali ladje eno za drugo. \u0160tevilne so uni\u010dili, nekatere so potopili Rusi sami, nekaj pa jih je kasneje postalo del japonske flote.<\/p>\n\n\n\n

Rusi so za Stessela zahtevali smrtno kazen, a ga je imperator vendarle pomilostil. Nogi, ki je v bitki izgubil oba sinova, je na drugi strani cesarja sam prosil, \u010de lahko zaradi ogromnega \u0161tevila \u017ertev stori sepukku (samomor), a mu je Meiji namero prepre\u010dil. Vendar pa le do smrti japonskega cesarja, ko se Marezuki ni ve\u010d \u010dutil obvezanega spo\u0161tovati njegovo voljo in je leta 1913 naredil samomor. Vojna je tako \u0161e leta po svojem koncu vzela \u0161e eno \u017eivljenje.<\/p>\n\n\n\n

Vojna se nadaljuje<\/strong><\/h5>\n\n\n\n

S padcem Port Arthurja pa vojne \u0161e bilo konec. Nadaljevanje spopadov je bilo predvsem v interesu Britancev, ki jim je koristilo iz\u010drpavanje njenih globalnih tekmic in je zato nadaljevala s podporo Tokiju, njeni svetovalci pa so slu\u017eili na japonskih ladjah. Nem\u010dija je bila nasprotno zaradi svojih posestev v pacifi\u0161ki regiji bolj naklonjena Rusiji, pomagala pa ji je tudi Francija, predvsem z nasveti in pomo\u010di pri taktiki njene pomorske flote.<\/p>\n\n\n\n

Zaradi katastrofe pacifi\u0161ke flote je rusko poveljstvo jeseni 1904 v treh skupinah poslalo na pot dolgo kar 33.000 kilometrov ve\u010d kot 60 ladij balti\u0161ke flote, ki bi morala prinesti preobrat v vojni. Manj\u0161e ladje so \u0161le skozi Sue\u0161ki prekop, ve\u010dje pa ob bojazni, da jih bodo ustavili Britanci, mimo Afrike. Ruski mediji objavijo to\u010dno pot flote, vklju\u010dno s prekopi, ki jih bo pre\u010dila v jugovzhodni Aziji. Japonci so bili prepri\u010dani, da gre za potegav\u0161\u010dino, zato so svoje ladje poslali v vse prekope, razen v objavljene v medijih. Ve\u010dino od 62 ladij se tako uspelo izogniti japonskim patruljam.<\/p>\n\n\n\n

So\u010dasno so Japonci pri\u0161li \u0161e do ene pomembne zmage, in sicer v bitki za Mukden (februar-marec 1905). Ruska armada, ki je \u0161tela skoraj 300.000 vojakov, je utrpela ogromne izgube, saj je je padlo kar tretjina. Sledila je velika pomorska bitka pri Cu\u0161imi ali pri Cu\u0161imskem prekopu 27. in 28. maja 1905. Ruska flota je bila kljub svoji mo\u010di in velikosti popolnoma iz\u010drpana po polletnem potovanju, na katerem so \u0161tevilni mornarji bolehali za razli\u010dnimi boleznimi.<\/p>\n\n\n\n

Polom ruske flote<\/strong><\/h5>\n\n\n\n

Poleg tega so bile japonske ladje manj\u0161e, okretnej\u0161e in veliko hitrej\u0161e, zato je bila katastrofa za Ruse neizbe\u017ena. In res je njihova flota v bitki za Port Arthur do\u017eivela polom. Od petih ruskih topovnja\u010d je pre\u017eivela le ladja Orjol. Admiral Nebogatov se je po bitki odlo\u010dil predati rusko ladjevje Japonski in tako re\u0161il \u017eivljenja 6000 mornarjev. Zaradi tega izdajstva je bil v domovini obsojen na smrt, a kasneje pomilo\u0161\u010den.<\/p>\n\n\n\n

\"\"
Umik ruske vojske. Vir: Wikipedija.<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n

V bitki so Japonci izgubili le 117 mornarjev in nobene ladje. Na drugi strani je ve\u010d kot 5000 ruskih mornarjev izgubilo \u017eivljenje, ve\u010dina ladjevja pa je bila uni\u010dena. Le eni kri\u017earki in dvema ru\u0161ilcema se je uspelo umakniti v Vladivostok, nekatere ladje pa uspele dobiti zato\u010di\u0161\u010de v Afriki, na Kitajskem in Filipinih. Po Cu\u0161imski bitki je bila vojna odlo\u010dena, obe strani sta bili pripravljeni na pogajanja.<\/p>\n\n\n\n

V mirovne pogovore se vpletejo ZDA<\/strong><\/h5>\n\n\n\n

Septembra 1905 so v ameri\u0161kem Portsmouthu podpisali mirovno pogodbo. ZDA, ki ji nadaljnji japonski voja\u0161ki uspehi niso ustrezali, so posredovale pri sklenitvi miru, za katerega je predsednik Teodore Roosevelt dobil Nobelovo nagrado za mir. Rusija v vojni ni dobila niti ene ve\u010dje bitke, imela je po razli\u010dnih virih med 43.000 in 81.000 mrtvih, ranjenih in pogre\u0161anih vojakov. Japonci so kljub zmagi utrpeli \u0161e ve\u010dje izgube, zgodovinarji jih ocenjujejo med 80.000 in 120.000 mrtvih, ranjenih in pogre\u0161anih.<\/p>\n\n\n\n

Japonci so po sklenitvi miru dobili Kwantung\/Liadong polotok s Port Arthurjem (danes mesto L\u00fcshunkou v kitajski provinci Dalian), nadzor nad ju\u017eno mand\u017eursko \u017eeleznico, polovico polotoka Sahalin in Kurilske otoke. Kljub tem ozemeljskim izgubam se je ruskemu pogajalcu Sergeiju Witteju uspelo dobro izpogajati, saj Rusiji ni bilo potrebno pla\u010dati vojne od\u0161kodnine.<\/p>\n\n\n\n

Japonska je bila po vojni iz\u010drpana, njeno gospodarstvo na kolenih, najni\u017eji sloji prebivalstva pa so se zaradi mirovnega dogovora uprli. Vse to je pripeljalo na oblast militariste, ki so dr\u017eavo v naslednjih desetletjih popeljali v \u0161tevilne vojne, ki so se kon\u010dale z jedrskimi napadi na Hiro\u0161imo in Nagasaki ter porazom v II. svetovni vojni.<\/a><\/p>\n\n\n\n

Vojna razgalila mo\u010d Rusije<\/strong><\/h5>\n\n\n\n

Poraz v vojni je pokazal na \u0161ibkost Rusije, njene notranje te\u017eave in postopno zaostajanje za ostalimi svetovnimi silami. \u0160e posebej vidno je bilo to desetletje kasneje v I. svetovni vojni<\/a>, kar je pripeljalo do spremembe oblasti leta 1917. V \u010dasu rusko-japonske vojne je pri\u0161lo tudi do prve ruske revolucije (1905\u20131907), ki je pripeljala do omejitve mo\u010di samodr\u017eca Nikolaja II. in sprejetja nove ustave (1906). Dr\u017eava je dobila parlament (Dumo) in ve\u010dstrankarski sistem, v tem \u010dasu so nastali tudi prvi sovjeti<\/a>. Predvsem moramo omeniti \u00bbKrvavo nedeljo\u00ab, ko januarja 1905 carski vojaki obra\u010dunajo s protestniki v St. Peterburgu, pri \u010demer je umrlo ve\u010d sto ljudi, in upor na ladji Potemkin (junij 1905).<\/p>\n\n\n\n

\"\"
Mirovna pogajanja v Portsmouthu leta 1905. Vir: Wikipedija.<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n

Po II. svetovni vojni <\/a>si je Sovjetska zveza<\/a> povrnila ozemlja, ki jih je Ruski imperij izgubil v vojni z Japonsko, \u0161e danes pa se sodobni Japonska in Rusija prerekata komu pripadajo Kurilski otoki. Stalin<\/a> je med konferenco v Potsdamu<\/a> poleti 1945 dejal, da so na vrnitev ozemelj \u010dakali 40 let, kar ka\u017ee na to, da je vojna kljub spremembi politi\u010dne, ideolo\u0161ke in ekonomske oblasti v dr\u017eavi pustila velike posledice v ruski kolektivni zavesti.<\/p>\n\n\n\n

Prvi popoln poraz proti neevropski sili<\/strong><\/h5>\n\n\n\n

Kljub temu da so evropske sile v preteklosti s te\u017eavami dobivale vojne z neevropskimi dr\u017eavami, tu predvsem mislimo na britanske boje v Afriki<\/a> in italijanski poraz v Etiopiji konec 19. stoletja, je bila rusko-japonska vojna prvi primer, ko je bila evropska velesila popolnoma pora\u017eena v vojni s silo izven starega kontinenta. Japonsko je s tem dobila status svetovne sile, Britanci so obdr\u017eali oziroma znova pokazali, da so tedaj \u0161e vedno bili najmo\u010dnej\u0161a sila na svetu, nase pa so opozorile tudi ZDA. Te so s posredovanjem in hitro sklenitvijo mirovnega dogovora dokazale, da se obmo\u010dje njihovega delovanja vse bolj \u0161iri po uspe\u0161ni vojni proti \u0160paniji, ki so jo sklenili le nekaj let prej.<\/p>\n\n\n\n

V vojni so bila uporabljena \u0161tevilna sodobna oro\u017eja in taktike. Predvsem gre omeniti ogromne japonske havbice, ki so bile podobne tistim uporabljenim v I. svetovni vojni. Obse\u017eno je bilo tudi pomorsko bojevanje, ki ga po velikosti lahko primerjamo s spopadi v \u00bbVeliki vojni\u00ab, kjer se je britansko-japonska taktika izkazala za bolj\u0161o od rusko-francoske. Vojna je pomenila za\u010detek bojev med velikimi svetovnimi silami, ki so nato trajale ve\u010d desetletij.<\/p>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Letos obele\u017eujemo 120 let od konca rusko-japonske vojne, ki je pomenila uvod v \u0161tevilne globalne vojne in spopade v celotnem 20. stoletju. Konec 19. stoletja je Ruskemu imperiju vladal car Nikolaj II. Leta 1894 je neizku\u0161en na prestolu zamenjal zgodaj umrlega o\u010deta Aleksandra III., ki je bil ob smrti star le 49 let. Japonska pa… Read More<\/a><\/p>","protected":false},"author":5,"featured_media":7840,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"_monsterinsights_skip_tracking":false,"_monsterinsights_sitenote_active":false,"_monsterinsights_sitenote_note":"","_monsterinsights_sitenote_category":0,"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[1713,1294,3811,1441,3810,3812],"class_list":["post-7838","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-uncategorized","tag-mandzurija","tag-nikolaj-ii","tag-port-arthur","tag-ruski-imperij","tag-rusko-japonska-vojna","tag-teodore-roosevelt"],"acf":[],"yoast_head":"\nRusko-japonska vojna - Zgodovina na dlani<\/title>\n<meta name=\"robots\" content=\"index, follow, max-snippet:-1, max-image-preview:large, max-video-preview:-1\" \/>\n<link rel=\"canonical\" href=\"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/rusko-japonska-vojna\/\" \/>\n<meta property=\"og:locale\" content=\"en_GB\" \/>\n<meta property=\"og:type\" content=\"article\" \/>\n<meta property=\"og:title\" content=\"Rusko-japonska vojna - Zgodovina na dlani\" \/>\n<meta property=\"og:description\" content=\"Letos obele\u017eujemo 120 let od konca rusko-japonske vojne, ki je pomenila uvod v \u0161tevilne globalne vojne in spopade v celotnem 20. stoletju. Konec 19. stoletja je Ruskemu imperiju vladal car Nikolaj II. Leta 1894 je neizku\u0161en na prestolu zamenjal zgodaj umrlega o\u010deta Aleksandra III., ki je bil ob smrti star le 49 let. Japonska pa... Read More\" \/>\n<meta property=\"og:url\" content=\"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/rusko-japonska-vojna\/\" \/>\n<meta property=\"og:site_name\" content=\"Zgodovina na dlani\" \/>\n<meta property=\"article:publisher\" content=\"https:\/\/www.facebook.com\/zgodovinanadlani\" \/>\n<meta property=\"article:published_time\" content=\"2025-03-26T17:42:04+00:00\" \/>\n<meta property=\"article:modified_time\" content=\"2025-07-27T11:58:10+00:00\" \/>\n<meta property=\"og:image\" content=\"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2025\/03\/Troops_of_the_Eight_nations_alliance_1900.jpg\" \/>\n\t<meta property=\"og:image:width\" content=\"1006\" \/>\n\t<meta property=\"og:image:height\" content=\"617\" \/>\n\t<meta property=\"og:image:type\" content=\"image\/jpeg\" \/>\n<meta name=\"author\" content=\"Danijel Osmanagi\u0107\" \/>\n<meta name=\"twitter:label1\" content=\"Written by\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:data1\" content=\"Danijel Osmanagi\u0107\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:label2\" content=\"Est. reading time\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:data2\" content=\"10 minutes\" \/>\n<script type=\"application\/ld+json\" class=\"yoast-schema-graph\">{\"@context\":\"https:\\\/\\\/schema.org\",\"@graph\":[{\"@type\":\"Article\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/rusko-japonska-vojna\\\/#article\",\"isPartOf\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/rusko-japonska-vojna\\\/\"},\"author\":{\"name\":\"Danijel Osmanagi\u0107\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#\\\/schema\\\/person\\\/ad67313aad6d9d4f50ef030a86faa0e7\"},\"headline\":\"Rusko-japonska vojna\",\"datePublished\":\"2025-03-26T17:42:04+00:00\",\"dateModified\":\"2025-07-27T11:58:10+00:00\",\"mainEntityOfPage\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/rusko-japonska-vojna\\\/\"},\"wordCount\":2021,\"commentCount\":1,\"publisher\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#organization\"},\"image\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/rusko-japonska-vojna\\\/#primaryimage\"},\"thumbnailUrl\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2025\\\/03\\\/Troops_of_the_Eight_nations_alliance_1900.jpg\",\"keywords\":[\"Mand\u017eurija\",\"Nikolaj II.\",\"Port Arthur\",\"Ruski imperij\",\"rusko-japonska vojna\",\"Teodore Roosevelt\"],\"inLanguage\":\"en-GB\",\"potentialAction\":[{\"@type\":\"CommentAction\",\"name\":\"Comment\",\"target\":[\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/rusko-japonska-vojna\\\/#respond\"]}]},{\"@type\":\"WebPage\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/rusko-japonska-vojna\\\/\",\"url\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/rusko-japonska-vojna\\\/\",\"name\":\"Rusko-japonska vojna - Zgodovina na dlani\",\"isPartOf\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#website\"},\"primaryImageOfPage\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/rusko-japonska-vojna\\\/#primaryimage\"},\"image\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/rusko-japonska-vojna\\\/#primaryimage\"},\"thumbnailUrl\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2025\\\/03\\\/Troops_of_the_Eight_nations_alliance_1900.jpg\",\"datePublished\":\"2025-03-26T17:42:04+00:00\",\"dateModified\":\"2025-07-27T11:58:10+00:00\",\"breadcrumb\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/rusko-japonska-vojna\\\/#breadcrumb\"},\"inLanguage\":\"en-GB\",\"potentialAction\":[{\"@type\":\"ReadAction\",\"target\":[\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/rusko-japonska-vojna\\\/\"]}]},{\"@type\":\"ImageObject\",\"inLanguage\":\"en-GB\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/rusko-japonska-vojna\\\/#primaryimage\",\"url\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2025\\\/03\\\/Troops_of_the_Eight_nations_alliance_1900.jpg\",\"contentUrl\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2025\\\/03\\\/Troops_of_the_Eight_nations_alliance_1900.jpg\",\"width\":1006,\"height\":617,\"caption\":\"Vojaki (od leve) Britanije, ZDA, Avstralije, Indije, Nem\u010dije, Francije, Avstro-Ogrske, Italije in Japonske leta 1900. Vir: wikipedia.\"},{\"@type\":\"BreadcrumbList\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/rusko-japonska-vojna\\\/#breadcrumb\",\"itemListElement\":[{\"@type\":\"ListItem\",\"position\":1,\"name\":\"Home\",\"item\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/\"},{\"@type\":\"ListItem\",\"position\":2,\"name\":\"Rusko-japonska vojna\"}]},{\"@type\":\"WebSite\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#website\",\"url\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/\",\"name\":\"Zgodovina na dlani\",\"description\":\"Zgodovina je u\u010diteljica \u017eivljenja\",\"publisher\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#organization\"},\"potentialAction\":[{\"@type\":\"SearchAction\",\"target\":{\"@type\":\"EntryPoint\",\"urlTemplate\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/?s={search_term_string}\"},\"query-input\":{\"@type\":\"PropertyValueSpecification\",\"valueRequired\":true,\"valueName\":\"search_term_string\"}}],\"inLanguage\":\"en-GB\"},{\"@type\":\"Organization\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#organization\",\"name\":\"Zgodovina na dlani\",\"url\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/\",\"logo\":{\"@type\":\"ImageObject\",\"inLanguage\":\"en-GB\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#\\\/schema\\\/logo\\\/image\\\/\",\"url\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2023\\\/08\\\/cropped-zgodovinanadlani-logo-2023.webp\",\"contentUrl\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2023\\\/08\\\/cropped-zgodovinanadlani-logo-2023.webp\",\"width\":250,\"height\":66,\"caption\":\"Zgodovina na dlani\"},\"image\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#\\\/schema\\\/logo\\\/image\\\/\"},\"sameAs\":[\"https:\\\/\\\/www.facebook.com\\\/zgodovinanadlani\",\"https:\\\/\\\/x.com\\\/zgodnadlani\"]},{\"@type\":\"Person\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#\\\/schema\\\/person\\\/ad67313aad6d9d4f50ef030a86faa0e7\",\"name\":\"Danijel Osmanagi\u0107\",\"image\":{\"@type\":\"ImageObject\",\"inLanguage\":\"en-GB\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/secure.gravatar.com\\\/avatar\\\/e5cc3740beb92483dc93146595417da3598643d6397c5f013836c560865b893f?s=96&d=mm&r=g\",\"url\":\"https:\\\/\\\/secure.gravatar.com\\\/avatar\\\/e5cc3740beb92483dc93146595417da3598643d6397c5f013836c560865b893f?s=96&d=mm&r=g\",\"contentUrl\":\"https:\\\/\\\/secure.gravatar.com\\\/avatar\\\/e5cc3740beb92483dc93146595417da3598643d6397c5f013836c560865b893f?s=96&d=mm&r=g\",\"caption\":\"Danijel Osmanagi\u0107\"},\"url\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/en\\\/author\\\/danijel-osmanagic\\\/\"}]}<\/script>\n<!-- \/ Yoast SEO plugin. -->","yoast_head_json":{"title":"Rusko-japonska vojna - Zgodovina na dlani","robots":{"index":"index","follow":"follow","max-snippet":"max-snippet:-1","max-image-preview":"max-image-preview:large","max-video-preview":"max-video-preview:-1"},"canonical":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/rusko-japonska-vojna\/","og_locale":"en_GB","og_type":"article","og_title":"Rusko-japonska vojna - Zgodovina na dlani","og_description":"Letos obele\u017eujemo 120 let od konca rusko-japonske vojne, ki je pomenila uvod v \u0161tevilne globalne vojne in spopade v celotnem 20. stoletju. Konec 19. stoletja je Ruskemu imperiju vladal car Nikolaj II. Leta 1894 je neizku\u0161en na prestolu zamenjal zgodaj umrlega o\u010deta Aleksandra III., ki je bil ob smrti star le 49 let. Japonska pa... Read More","og_url":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/rusko-japonska-vojna\/","og_site_name":"Zgodovina na dlani","article_publisher":"https:\/\/www.facebook.com\/zgodovinanadlani","article_published_time":"2025-03-26T17:42:04+00:00","article_modified_time":"2025-07-27T11:58:10+00:00","og_image":[{"width":1006,"height":617,"url":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2025\/03\/Troops_of_the_Eight_nations_alliance_1900.jpg","type":"image\/jpeg"}],"author":"Danijel Osmanagi\u0107","twitter_misc":{"Written by":"Danijel Osmanagi\u0107","Est. reading time":"10 minutes"},"schema":{"@context":"https:\/\/schema.org","@graph":[{"@type":"Article","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/rusko-japonska-vojna\/#article","isPartOf":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/rusko-japonska-vojna\/"},"author":{"name":"Danijel Osmanagi\u0107","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#\/schema\/person\/ad67313aad6d9d4f50ef030a86faa0e7"},"headline":"Rusko-japonska vojna","datePublished":"2025-03-26T17:42:04+00:00","dateModified":"2025-07-27T11:58:10+00:00","mainEntityOfPage":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/rusko-japonska-vojna\/"},"wordCount":2021,"commentCount":1,"publisher":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#organization"},"image":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/rusko-japonska-vojna\/#primaryimage"},"thumbnailUrl":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2025\/03\/Troops_of_the_Eight_nations_alliance_1900.jpg","keywords":["Mand\u017eurija","Nikolaj II.","Port Arthur","Ruski imperij","rusko-japonska vojna","Teodore Roosevelt"],"inLanguage":"en-GB","potentialAction":[{"@type":"CommentAction","name":"Comment","target":["https:\/\/zgodovinanadlani.si\/rusko-japonska-vojna\/#respond"]}]},{"@type":"WebPage","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/rusko-japonska-vojna\/","url":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/rusko-japonska-vojna\/","name":"Rusko-japonska vojna - Zgodovina na dlani","isPartOf":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#website"},"primaryImageOfPage":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/rusko-japonska-vojna\/#primaryimage"},"image":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/rusko-japonska-vojna\/#primaryimage"},"thumbnailUrl":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2025\/03\/Troops_of_the_Eight_nations_alliance_1900.jpg","datePublished":"2025-03-26T17:42:04+00:00","dateModified":"2025-07-27T11:58:10+00:00","breadcrumb":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/rusko-japonska-vojna\/#breadcrumb"},"inLanguage":"en-GB","potentialAction":[{"@type":"ReadAction","target":["https:\/\/zgodovinanadlani.si\/rusko-japonska-vojna\/"]}]},{"@type":"ImageObject","inLanguage":"en-GB","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/rusko-japonska-vojna\/#primaryimage","url":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2025\/03\/Troops_of_the_Eight_nations_alliance_1900.jpg","contentUrl":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2025\/03\/Troops_of_the_Eight_nations_alliance_1900.jpg","width":1006,"height":617,"caption":"Vojaki (od leve) Britanije, ZDA, Avstralije, Indije, Nem\u010dije, Francije, Avstro-Ogrske, Italije in Japonske leta 1900. Vir: wikipedia."},{"@type":"BreadcrumbList","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/rusko-japonska-vojna\/#breadcrumb","itemListElement":[{"@type":"ListItem","position":1,"name":"Home","item":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/"},{"@type":"ListItem","position":2,"name":"Rusko-japonska vojna"}]},{"@type":"WebSite","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#website","url":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/","name":"Zgodovina na dlani","description":"Zgodovina je u\u010diteljica \u017eivljenja","publisher":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#organization"},"potentialAction":[{"@type":"SearchAction","target":{"@type":"EntryPoint","urlTemplate":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/?s={search_term_string}"},"query-input":{"@type":"PropertyValueSpecification","valueRequired":true,"valueName":"search_term_string"}}],"inLanguage":"en-GB"},{"@type":"Organization","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#organization","name":"Zgodovina na dlani","url":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/","logo":{"@type":"ImageObject","inLanguage":"en-GB","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#\/schema\/logo\/image\/","url":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2023\/08\/cropped-zgodovinanadlani-logo-2023.webp","contentUrl":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2023\/08\/cropped-zgodovinanadlani-logo-2023.webp","width":250,"height":66,"caption":"Zgodovina na dlani"},"image":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#\/schema\/logo\/image\/"},"sameAs":["https:\/\/www.facebook.com\/zgodovinanadlani","https:\/\/x.com\/zgodnadlani"]},{"@type":"Person","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#\/schema\/person\/ad67313aad6d9d4f50ef030a86faa0e7","name":"Danijel Osmanagi\u0107","image":{"@type":"ImageObject","inLanguage":"en-GB","@id":"https:\/\/secure.gravatar.com\/avatar\/e5cc3740beb92483dc93146595417da3598643d6397c5f013836c560865b893f?s=96&d=mm&r=g","url":"https:\/\/secure.gravatar.com\/avatar\/e5cc3740beb92483dc93146595417da3598643d6397c5f013836c560865b893f?s=96&d=mm&r=g","contentUrl":"https:\/\/secure.gravatar.com\/avatar\/e5cc3740beb92483dc93146595417da3598643d6397c5f013836c560865b893f?s=96&d=mm&r=g","caption":"Danijel Osmanagi\u0107"},"url":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/author\/danijel-osmanagic\/"}]}},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/7838","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/5"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=7838"}],"version-history":[{"count":9,"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/7838\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":7860,"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/7838\/revisions\/7860"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/7840"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=7838"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=7838"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=7838"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}