{"id":786,"date":"2015-08-21T19:10:38","date_gmt":"2015-08-21T17:10:38","guid":{"rendered":"http:\/\/zgodovinanadlani.si\/?p=786"},"modified":"2018-02-04T15:02:46","modified_gmt":"2018-02-04T14:02:46","slug":"gostilne-in-kavarne-v-ljubljani","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/gostilne-in-kavarne-v-ljubljani\/","title":{"rendered":"Gostilne in kavarne v Ljubljani"},"content":{"rendered":"
\"Terasa<\/a>
Terasa hotela Lev.<\/figcaption><\/figure>\n

V seriji \u010dlankov bomo v naslednjih tednih orisali kako je potekalo vsakdanje \u017eivljenje v Ljubljani v prvih dveh desetletjih po 2. svetovni vojni. Tokrat predstavljamo gostilne in kavarne.<\/strong><\/p>\n

V prostem \u010dasu so me\u0161\u010dani med drugim zahajali v gostilne in kavarne, na plese in slavnostne sprejeme. Od prve polovice 19. stoletja in vse do druge svetovne vojne so bile priljubljene oblike obiskovanja \u010dajanke, vrtne zabave in literarni kro\u017eki. Lokali in kavarne so bile tudi po vojni jasno razdeljeni oziroma kot se po\u0161ali Matija Barl, je bila Ljubljana v tem \u010dasu zelo \u00bbpregledna\u00ab. \u00bbIgralci in re\u017eiserji so imeli svoj \u0161tab v Kolovratu, Pri Amerikancu na Gornjem trgu misleci in kak literat, Tav\u010darjev hram je gostil sodnike in odvetnike, Hotel Turist pa ekipo z RTV in delno filmarje, ki so se najraje zbrali v lokalu Bunker na tamkaj\u0161njem vrtu. \u010ce si tam eno uro pil kavo, je gotovo pri\u0161el mimo, kogar koli \u017ee si \u010dakal ali \u017eelel videti. Operna klet je bila zbirali\u0161\u010de ljudi iz opere, unionsko kavarno in Figovec pa so zasedali ve\u010dinoma mlaj\u0161i<\/em>.\u00ab<\/p>\n

Kava, vino ali \u017eganje<\/strong><\/h5>\n

Repertoar napitkov, vsaj tistih dostopnih povpre\u010dnemu obiskovalcu, ni bil \u0161irok: kava, vino in \u017eganje. \u00bb\u017dganje je bilo ene vrste, vino pa dveh: belo in rde\u010de, pa nikoli nisi bil prepri\u010dan, kaj to\u010dno pije\u0161. Po mojem so tiste ostanke na koncu kar skupaj zlili,<\/em>\u00ab pripoveduje Barl. Veliko se je tudi kadilo, saj so bile cigarete zelo poceni. Nekoliko dra\u017eja je bila kava, ki jo je bilo treba uva\u017eati. \u00bbA na sre\u010do smo imeli neuvr\u0161\u010dene prijatelje v Egiptu<\/em>,\u00ab hitro doda. Oblast je zaradi preganjavice pred zarotami, ki naj bi jih te dru\u017ebe v ljubljanskih lokalih kovale, vsake toliko katerega od njih zaprla, pod pretvezo, da je in\u0161pekcija na\u0161la mi\u0161i in \u0161\u010durke.<\/p>\n

\"hotel_slon_titova_slovenska_cesta_kompas_60ta\"<\/a>
Hotel Slon na nekdanji Titovi, danes Slovenski cesti v \u0161estdesetih letih.<\/figcaption><\/figure>\n

Hrana in pija\u010da je bila po gostilnah predvsem zaradi dru\u017eabnosti. Obstajale so lovske, strelske, ribi\u0161ke, umetni\u0161ke gostilne. V Ljubljani je bilo mo\u010d naro\u010diti divja\u010dino, kozle, teletino ko\u0161trune, perutnino, mesto pa je ohranjalo tradicijo dobrih gostiln in kavarn. \u00bbNa primer kavarna Slon je bila zelo imenitna, zbirali smo se ob sredah kulturniki, glasbeniki in tam smo se pogovarjali, se spoznavali tudi s puncami, pa\u010d dru\u017eabna sre\u010danja. Potem se je za\u010del tudi klub knji\u017eevnikov-Mikli\u010dev klub. Tam smo jedli bolj eksoti\u010dno hrano npr. avokado, pomaran\u010de, banane, kraljeva solato, florentinski zrezek, ki je tehtal slabo klico. Ob ponedeljkih so bili slikarji in knji\u017eevniki kot Bo\u017ei\u010d, ki se je takrat \u017ee malo odvadil pija\u010de in se je delal ob soku, kot da pije vino. Tam se je vodila vsa ljubljanska politika, bilo je zelo pestro in zanimivo,<\/em>\u00ab[1]<\/a> se spominja znani slovenski etnolog Boris Kuhar, sicer rojen Maribor\u010dan.<\/p>\n

Kavarne v Ljubljani \u017ee ve\u010d kot 300 let<\/strong><\/h5>\n

Kavarni\u0161tvo in pitje kave ima v Ljubljani ve\u010dstoletno tradicijo, o pitju kave je pisal \u017ee Valvasor, \u017ee leta 1713 pa je dobila tudi Ljubljana svojo prvo kavarno. Ob koncu 18. stoletja, ko je mesto \u0161telo nekaj deset tiso\u010d prebivalcev, je bilo mo\u017eno piti po\u017eivljajo\u010d napitek \u017ee v sedmih kavarnah. Proti koncu 19. stoletja, malo pred pred ru\u0161ilnim velikono\u010dnim potresom leta 1895, je bilo v Ljubljani 173 kr\u010dem in vinoto\u010dev ter 14 kavarn. Po prvi svetovni vojni je bilo gostiln in kavarn \u017ee skoraj 300, kar je glede na \u0161tevilo prebivalstva (50 tiso\u010d) pomenilo ena gostilna na 183 ljudi.[2]<\/a><\/p>\n

\"kavarna_evropa_gosposvetska_cesta_ljubljana_po<\/a>
Kavarna Evropa na dana\u0161nji Gosposvetski cesti po 2. svetovni vojni.<\/figcaption><\/figure>\n

Pred ve\u010d kot stotimi leti je v ljubljanske kavarne, tako kot danes, zahajal bolj ali manj redno skoraj vsak. Damjan Ovsec v svoji knjigi Oris dru\u017eabnega \u017eivljenja v Ljubljani od za\u010detka dvajsetega stoletja do druge svetovne vojne pi\u0161e, da so pred prvo svetovno vojno mo\u0161ki vsak dan v kavarno hodili okrog \u0161estih popoldne, seveda samo dolo\u010den sloj, predvsem lastniki, \u00bbkajti ostali so imeli do sedmih ali pol osmih slu\u017ebo<\/em>\u00ab.[3]<\/a> V kavarni so brali \u010dasopise, naro\u010dilo pija\u010de ob tovrstnem po\u010detju pa ni bilo obvezno. Lahko so torej le sedeli, prebirali tisti \u010das najbolj priljubljene \u010dasopise, kot Wiener Journal, pa Die Neue Freie Presse in Der Welt Spiegel, ter u\u017eivali v sve\u017eih novicah, ena najbolj obiskanih kavarn pa je bila Evropa.[4]<\/a><\/p>\n

Primat pripadal Narodni kavarni<\/strong><\/h5>\n

V kavarnah so navadno naro\u010dali predvsem belo in \u010drno kavo in pa kapu\u010dino.[5]<\/a> Primat med kavarnami je leta 1898 Evropi prevzela Narodna kavarna, ki je stala poleg Kazine. Izredno priljubljeni so bili \u0161e Union, takrat najmodernej\u0161i hotel s kavarno in restavracijo, pa kavarne Emona, Merkur, \u0160trukelj in Slon.[6]<\/a> Do leta 1940 je Ljubljana imela \u017ee 23 kavarn. Ve\u010dina kave je prihajala iz Trsta, ki je \u0161e danes v svetovnem merilu pomembno pristani\u0161\u010de za kavo. V kavarnah so se zbirali intelektualci, umetniki, premo\u017enej\u0161i in ostali napredno misle\u010di ljudje.<\/p>\n

\"narodna_kavarna_ru\u0161enje_narodna_\u010ditalnica_titova_slovenska_cesta_kazina_Ljubljana_1961\"<\/a>
Ru\u0161enje stavbe na dana\u0161nji Slovenski cesti, v kateri je delovala Narodna \u010ditalnica s kavarno, neko\u010d izredno pomembno sredi\u0161\u010de slovenskega narodnega gibanja.<\/figcaption><\/figure>\n

Po drugi svetovni vojni se je \u0161tevilo kavarn v Ljubljani za\u010delo zmanj\u0161evati. Zadnja kavarna in pra\u017earna nasproti Evrope je zaprla vrata konec \u0161estdesetih: \u00bbKavarna Evropa je bila malome\u0161\u010danska kavarna, bilo pa je tudi zbirali\u0161\u010de drugih, saj je bila odprta do dveh pono\u010di tam sem sre\u010dal tudi profesorja predvoja\u0161ke vzgoje, ki se je zelo \u010dudil kaj sem tam po\u010del<\/em>\u00ab.[7]<\/a> Zaton klasi\u010dnih me\u0161\u010danskih kavarn v Ljubljani, katerim v \u010dasu socializma splo\u0161no dru\u017ebeno ozra\u010dje ni bilo naklonjeno zaradi me\u0161\u010danskega pridiha, pa \u0161e zdale\u010d ne pomeni, da so se zapirale vse po vrsti in da se ljudje niso dru\u017eili in sre\u010devali ob kavi.<\/p>\n

Menze za tiste z manj globokim \u017eepom<\/strong><\/h5>\n

Gostilne, menze, pivnice, sla\u0161\u010di\u010darne, kavarne in druge oblike gostinskih prostorov so \u0161e vedno predstavljali osrednjo mesto dru\u017eabnega \u017eivljenja, tako v mestih kot na pode\u017eelju. \u00bbHodili smo v Petri\u010dek, Rio, Daj dam, pa v Triglavsko restavracijo, tam smo veliko igrali, bila je nekak\u0161na \u0161tudentska menza, a ob sobotah so bili tam plesi. V tistih \u010dasih sem bil eden redkih, ki je imel denar, imel sem pa\u010d redno slu\u017ebo, ustanovil sem si svojo zasedbo, veliko smo igrali in bil sem za\u017eelen v dru\u017ebi verjetno tudi zato, ker sem imel denar\u00ab<\/em> [8]<\/a> obuja spomine slovenski skladatelj Mojmir Sepe, \u00bbpoleg tega pa sploh smo se takrat vsi poznali, zelo malo so ljudje hodili po gostilnah, le boemi in glasbeniki smo bili tam<\/em>.<\/p>\n

Za tiste z manj globokim \u017eepom pa so bile na volju tudi menze: \u00bb\u0161tudentje in uslu\u017ebenci pa so se hranili v menzah, \u0161e danes me vonj menz odbija, na Miklo\u0161i\u010devi je bila velika menza za 200 ljudi, kjer je di\u0161alo oziroma smrdelo, v glavnem je bila juhica, malo, zelo malo mesa, malo pra\u017eenega krompirja pa kaka solata vsa pole\u017eana, si dal bon, pa si bil sit do ve\u010dera. Zve\u010der pa smo \u0161li v Daj dam na oksen flaj\u0161 – esih flaj\u0161, to je bil goveji gobec narezan in s \u010debulo in oljem v solati narejen pa kos kruha, pa je bila ve\u010derja<\/em>\u00ab.[9]<\/a><\/p>\n

\"prehrana_samopostre\u017eba_metalka_ljubljana_1960ta\"<\/a>
Samopostre\u017ena trgovina pri Metalki.<\/figcaption><\/figure>\n

Kasneje so bile zelo popularne gostilne, kjer so imeli ocvrte pi\u0161\u010dance \u00bba ker ni bilo veliko avtomobilov je bil to pravi izlet in seveda takrat \u0161e ni bilo testiranja \u0161oferjev za alkohol<\/em>\u00ab,[10]<\/a> pa pripoveduje \u017ee pokojni igralec Polde Bibi\u010d o \u010dasu, ko je v Ljubljani \u0161tudiral igralstvo. \u00bbKasneje sem lahko za\u017eivel \u0161tudentsko boemijado ker sem dobil prvi denar za prve predstave. Privo\u0161\u010dil sem si tudi tatarski biftek v takratni Unionski kleti, to je bila takrat plju\u010dna pe\u010denka. To \u0161e ni bilo v navadi, a tudi ljudje so nas \u010dudno gledali, ko smo jedli surovo meso. Jedli smo tudi biftek na poseben na\u010din narejen<\/em>\u00ab.[11]<\/a> V glavnem se je jedlo po majhnih gostilnah: \u00bbHodili smo tudi v gostilno Breskvar, kjer je bil balinarski klub Jadran in tam je bilo vedno zelo veliko ljudi. Stregli so hrano kot na primer segedin, pe\u010denice, krvavice z zeljem, gola\u017ei, vampi, svinjska pe\u010denka in bila je okusna in poceni. Otroci smo pili malinovec, odrasli pa vino, to\u010deno pivo in razne \u0161pricerje<\/em>.\u00ab[12]<\/a><\/p>\n

\u0160umi – lokal velikih emocij in \u0161tevilnih spominov<\/strong><\/h5>\n

Vsaka gostilna v Ljubljani pa ni bila za vse, vedelo se je, kam gre\u0161 na ribo, kam na pohanega pi\u0161\u010danca, kam na poti\u010dko, tortico, \u0161truklje. \u00bbNa tortico smo pa \u0161li k Petri\u010dku na Cankarjevo ulico, pa na kavico dopoldan<\/em>\u00ab[13]<\/a>. Druga prav tako znana sla\u0161\u010di\u010darna je bila na sla\u0161\u010di\u010darna Gris, ki je domovala na Starem trgu in je bila precej majhna, zlasti za dana\u0161nje razmere: \u00bbv njej se je drenjalo nekaj tistih tipi\u010dnih rumenih miz z vzor\u010dkom fine bele mre\u017eice in kovinskimi nogami ter prav takih, zaobljenih stolov, tipi\u010dnih za \u0161estdeseta leta. Vsi ti stoli in mize so bili po navadi zasedeni s sladkosnedimi gosti. Centralni magnet vsega prostora je bila vitrina z ne\u0161tetimi, izjemnimi sla\u0161\u010dicami zakonskega para Gris, prijazne gospe in prijaznega gospoda, ki sta se sprehajala ves dan med kuhinjo in prodajalno in polnila sladkobno ozra\u010dje s prijaznimi klepeti<\/em>\u00ab [14]<\/a> pripoveduje re\u017eiserka in scenografinja Barbara Kapelj Osredkar.<\/p>\n

Med bolj zanimive dru\u017eabne prostore pa je bil seveda \u0160umi – lokal velikih emocij in \u0161tevilnih spominov<\/em> v bidermajerski stavbi nekdanje tovarne bonbonov in peciva Jo\u017eefine Schumi, v kateri je bilo legendarno shajali\u0161\u010de ljubljanskih umetni\u0161kih ustvarjalcev od \u0161estdesetih z vrhuncem v sedemdesetih pa vse do velikih dru\u017ebenih sprememb v devetdesetih letih.<\/p>\n

\"titova_Slovenska_cesta_\u0160umi_ljubljana\"<\/a>
\u0160umi na fotografiji skrajno desno.<\/figcaption><\/figure>\n

Tam so se med drugim zbirali gledali\u0161\u010dniki, literati, slikarji, bogati otroci funkcionarjev in naklju\u010dni gosti: Polde Bibi\u010d, Barbara Levstik, Boris Cavazza, Marjana Brecelj, Du\u0161an Jovanovi\u0107, Radko Poli\u010d Rac, Bla\u017e Ogorevec, Mate Dolenc, Zvonka Makuc, Toma\u017e Kralj, Matja\u017e Kocbek, Peter Bo\u017ei\u010d, Karpo Godina, Milan Jesih, Ivo Svetina, Dimitrij Rupel, Pavel Gantar, Branimir \u0160trukelj[15]<\/a> in kot se spominja eden izmed bratov Poli\u010d, dr. Svetozar Poli\u010d, znan tudi kot Cvero: \u00bbV gimnazijskih letih, ko sem hodil na \u0161ubi\u0161ko gimnazijo sem za\u010del hoditi v \u0160umija, kamor sem hodil \u0161e v \u0161tudentskih letih. Fenomen lokala \u0160umi je bil v tem, ker takrat v Ljubljani ni bilo dosti lokalov, hodili smo \u0161e v Rio, Mesink, Slon\u010dek, Petri\u010dek, ampak v \u0160umiju smo lahko govorili vse kar smo hoteli. Bilo je veliko razli\u010dnih ljudi najve\u010d je bilo umetnikov. Od tu izhaja vsa takratna umetni\u0161ka smetana npr. Karpo Godina, Mate Dolenc, Matja\u017e Vipotnik, Deklejeva ….Obstajal je trikotnik takratnih lokalov na kupu: \u0160umi, Koper in Mrak, tu se je zbirala tudi filmska akademija in filofaks. Dru\u017eil sem se z igralci posebej pa s Karpo Godinom, v teh lokalih ni bilo nobenega od tehni\u010dne inteligence razen mene, zato so se moji kolegi iz In\u0161tituta zelo \u010dudili zakaj se dru\u017eim z temi umetniki. V tem dru\u017eenju ni \u0161lo le za zorenje, levi\u010darsko zorenje, diskutiranje, tle so se dogajale tudi prve ljubezni, tudi jaz sem obe \u017eeni tu spoznal, tudi moja druga \u017eena je bila ta prava \u0161umijevka. \u0160e preden sem ju spoznal in sem si v tem ljubljanskem trikotniku iskal partnerico za vesele popoldneve<\/em>\u00ab.[16]<\/a><\/p>\n

Ob tem znanstvenik, okoljevarstvenik in nekdanji igralec nadaljuje svojo zgodbo o dogajanju v Ljubljani: \u00bbta trikotnik Koper-Mrak-\u0160umi, vsi so se zaprli ob polno\u010di, in potem so eni \u0161li \u0161e v Neboti\u010dnik, ostalo pa v Kolodvorsko restavracijo. Tam so bili od umetnikov do klo\u0161arjev, zjutraj se je tam dobil tudi gola\u017e. Seveda sem jaz bolj pridno \u0161tudiral, a v\u010dasih smo se tudi dru\u017eili dolgo v no\u010d in veliko diskutirali<\/em>. Tudi Rio smo imeli, tam so se zbirali d\u017eezisti, imeli smo tudi gostilno Belvie, tam so se zbirali mladi intelektualci, bil je tam ples, pa tudi alkohol. Jesti se je pa hodilo v Operno klet in v Unionsko in Slonovo klet, cela AGRFT je tam hodila ali k Mraku, \u017dabarju, Slonu, pa Belvi je imel \u0161olo kuhanja in krasno muziko in hrano. Tudi ni bilo zelo drago, tudi za nas \u0161tudente. \u0160tudentje smo takrat dobro \u017eiveli, lokali so bili elitni lokali in poceni \u0160estica. Belvi je bil \u010dudovit, \u010dudovit pogled na Ljubljano<\/em>\u00ab.[17]<\/a><\/p>\n

*\u010clanek je izsek poglavja iz nedokon\u010dane doktorske naloge Vsakdanje \u017eivljenje v Ljubljani v letih 1945-65.<\/em><\/p>\n

————–<\/p>\n

[1]<\/a> Moje ulice, trideseti\u010d: Boris Kuhar.<\/p>\n

[2]<\/a> Nina Kraj\u010dinovi\u0107, Ljubljansko ogledalo: Kje so ga \u017eurali na\u0161i pradedki? Po kavarnah!, Delo, 08.09.2012.<\/p>\n

[3]<\/a> Ovsec Damjan, Dru\u017eabno \u017eivljenje, \u0161tevilka strani, str. 12.<\/p>\n

[4]<\/a> Nina Kraj\u010dinovi\u0107, Ljubljansko ogledalo: Kje so ga \u017eurali na\u0161i pradedki? Po kavarnah!, Delo, 08.09.2012<\/p>\n

[5]<\/a> Prav tam.<\/p>\n

[6]<\/a> Prav tam.<\/p>\n

[7]<\/a> Moje ulice, 7.del: dr. Svetozar Poli\u010d.<\/p>\n

[8]<\/a> Moje ulice, triindvajseti\u010d: Mojmir Sepe.<\/p>\n

[9]<\/a> Moje ulice, trideseti\u010d: Boris Kuhar.<\/p>\n

[10]<\/a> Moje ulice, devetnajsti\u010d: Polde Bibi\u010d.<\/p>\n

[11]<\/a> Moje ulice, devetnajsti\u010d: Polde Bibi\u010d.<\/p>\n

[12]<\/a> Lojze Petelin, Trnovo, 20.2.2015.<\/p>\n

[13]<\/a> Moje ulice, trideseti\u010d: Boris Kuhar.<\/p>\n

[14]<\/a> Slastne sla\u0161\u010di\u010darne, Barbara Kapelj Osredkar, http:\/\/www.lublana.si\/blog\/ljubljana\/2012\/03\/20\/slastne-slascicarne\/.<\/p>\n

[15]<\/a> Bogo Zupan\u010di\u010d, \u00bb\u0160umi was here\u00ab, Usode ljubljanskih stavb in ljudi, Delo, 25.03.2006.<\/p>\n

[16]<\/a> Moje ulice, 7.del: dr. Svetozar Poli\u010d.<\/p>\n

[17]<\/a> Moje ulice, 7.del: dr. Svetozar Poli\u010d<\/p>\n

Viri in literatura:<\/strong><\/p>\n