{"id":7919,"date":"2025-12-31T13:25:44","date_gmt":"2025-12-31T12:25:44","guid":{"rendered":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/?p=7919"},"modified":"2026-01-06T19:52:04","modified_gmt":"2026-01-06T18:52:04","slug":"200-let-od-vstaje-dekabristov","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/200-let-od-vstaje-dekabristov\/","title":{"rendered":"200 let od vstaje dekabristov"},"content":{"rendered":"
\"\"
Slika Vasilija Perova, ki prikazuje streljanje Pjotra Kahovskega na Mihaila Miloradovi\u010da v vstaji dekabristov v St. Peterburgu leta 1825. Vir: wikipedia.<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n

Letos obele\u017eujemo 200 let od vstaje dekabristov (ime so dobili po mesecu decembru), ki bi lahko popolnoma spremenila zgodovino najve\u010dje dr\u017eave na svetu.<\/strong><\/p>\n\n\n\n\n\n\n\n

Katerina Velika<\/a> je vladala Ruskem imperiju ve\u010d kot 34 let in ko je leta 1796 umrla, jo je nasledil njen sin Pavel I. Cesarica je celotno \u017eivljenje imela hladen odnos s svojim naslednikom in ga ni smatrala za dobro izbiro za nadaljevanje njene vladavine. Ve\u010d upanja je polagala v svoje vnuke Aleksandra, Konstantina, Nikolaja in Mihaila. Ker je bila fascinirana z anti\u010dno in bizantinsko zgodovino, je vnuke poimenovala po Aleksandru Velikem ter po Konstantinoplu, stari bizantinski prestolnici, ki jo je skrito \u017eelela odvzeti Osmanom.<\/p>\n\n\n\n

Njene \u017eelje so se deloma izpolnile in uresni\u010dile, ko je bil v dr\u017eavnem udaru leta 1801 z oblasti odstranjen imperator Pavel, ki ga je na prestolu nasledil njegov sin, tedaj \u0161ele 23-letni Aleksander. Mladi imperator je sprva podpiral razsvetljenske reforme v dr\u017eavi in je z zanimanjem gledal na ustanovitev ZDA<\/a>, kot popolnoma nov politi\u010dni projekt na svetovnem zemljevidu ter na ideje, ki jih je prina\u0161ala francoska revolucija. Toda po Napoleonovem napadu na Rusijo<\/a> leta 1812 so pri Aleksandru splahnele \u0161e zadnje fascinacije s tedanjimi francoskimi ideali.<\/p>\n\n\n\n

Rusija postane najmo\u010dnej\u0161a evropska dr\u017eava<\/strong><\/h5>\n\n\n\n

Po uspe\u0161ni obrambi proti francoski invaziji je ruska armada pre\u0161la v protiofenzivo in za\u010dela svoj t. i. veliki pohod v Evropo, ki se je kon\u010dal z zavzetjem Pariza. Rusija je postala najmo\u010dnej\u0161a dr\u017eava v Evropi, Aleksander I. pa njen najmo\u010dnej\u0161i vladar, ki si je z ostalimi monarhi leta 1815 na Dunaju razdelil stari kontinent. Zmaga v vojni je vplivala tudi na imperatorjevo osebnost, za\u010del je u\u017eivati v svoji neomejeni mo\u010di, na drugi strani pa opustil nekatere reforme, predvsem zemlji\u0161ko, ki jih je zagovarjal pred napoleonskimi vojnami. V osebnem \u010dasu se je pri\u010del ukvarjati tudi z misticizmom.<\/p>\n\n\n\n

\"\"
Spopad ruske in francoske vojske pri St. Peterburgu leta 1812. Vir: wikipedia.<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n

Medtem so se kot posledica napoleonskih vojn in prisotnosti ruskih vojakov in plemi\u010dev v srcu Evrope, po Rusiji po\u010dasi \u0161irile tudi druge ideje o na\u010dinu delovanja dr\u017eave. Mladi plemi\u010di, ki so se borili proti Napoleonu<\/a> sicer niso bili prista\u0161i idej francoske revolucije, ampak prej ideje o ustavni monarhiji kot je bila v Veliki Britaniji ali celo ameri\u0161ki konfederaciji.<\/p>\n\n\n\n

Nove ideje zbujajo strah pred revolucijo<\/strong><\/h5>\n\n\n\n

Ustanovila so se \u0161tevilna dru\u0161tva, med najbolj znanim pa je bila Zveza odre\u0161itve, ki je bila ustanovljena leta 1816 v St. Peterburgu. Najbolj vidni \u010dlani dru\u0161tva so bili Aleksander in Nikita Muravjov, Sergej Trubeckoj in Pavel Pestel. \u010ceprav je dru\u0161tvo hitro prenehalo obstajati, so ideje bile \u0161e kako \u017eive. A ko se je leta 1820 uprl Semjonovski polk, se je Aleksander I. ustra\u0161il, da bi nove ideje lahko pripeljale do revolucije, zato je s ukazom vsa dru\u0161tva ukinil oziroma prepovedal. Mladi idealisti so se ponovno organizirali, tokrat v tajna dru\u0161tva: Severno dru\u0161tvo (St. Peterburg), Ju\u017eno dru\u0161tvo (Tul\u010din) in manj vplivno Dru\u0161tvo zdru\u017eenih Slovanov.<\/p>\n\n\n\n

V prestolnici so se zbirali oficirji okrog Nikite Muravjova in kneza Evgenija Obolenskega ter pesnika Rilejeva. Ju\u017eno dru\u0161tvo sta vodila oficirja Pavel Ivanovi\u010d Pestel in Sergej Ivanovi\u010d Muravjev-Apostol. Ta dru\u0161tva niso le teoretsko razpravljala o najprimernej\u0161i ureditvi dr\u017eave, ampak tudi o tem, kako jo dose\u010di. Bili so si dokaj edini v prepri\u010danju, da je v Rusiji mogo\u010da pomembna sprememba le z voja\u0161kim dr\u017eavnim udarom, imenovanjem za\u010dasne vlade in sklicem ustavodajne skup\u0161\u010dine.<\/p>\n\n\n\n

\"\"
Posthumni portret Aleksandra I. iz leta 1837. Vir: wikipedia.<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n
Nenadna smrt imperatorja Aleksandra<\/strong><\/h5>\n\n\n\n

Omenjeni so za\u010deli snovati zaroto, ki je imela za cilj uboj carja, ko je ta 1. decembra 1825 nepri\u010dakovano umrl. Razlogi smrti Aleksandra I. so bili misteriozni, imperator ni bolehal in je bil star le 47 let. Dr\u017eava je bila v \u0161oku in ni bila pripravljena na prenos oblasti. Aleksandra bi naj nasledil njegov mlaj\u0161i brat Konstantin, ki pa se je prestolu odpovedal. Raje je u\u017eival kot guverner Poljskega kraljestva s svojo partnerko Joanno Grudzi\u0144sko in se ni nameraval vrniti v prestolnico. Naslednji v vrsti je prestol je bil njegov mlaj\u0161i brat Nikolaj, ki je brata neuspe\u0161no posku\u0161al prepri\u010dati v nasledstvo, zato je na koncu prestol prevzel sam.<\/p>\n\n\n\n

Za 26. decembra 1825 je bilo dogovorjeno, da bo del voja\u0161ke garde prisegel novemu imperatorju Nikolaju, a je zaradi vse zmede del vojske \u017ee pred tem prisegel Konstantinu. Ker ve\u010d tednov ni bilo jasno, kdo bo prevzel \u017eezlo v dr\u017eavi, so to izkoristili mladi revolucionarji, ki smo smatrali, da je to idealna prilo\u017enost za prevzem oblasti. Uspeli so prepri\u010dati del vojakov, da je Nikolaj uzurpator in da nima pravice do prestola, agitatorji pa so se pome\u0161ali med mno\u017eico na Senatnem trgu (od 1925 do 2008 Trg dekabristov) in prisotne prepri\u010devali, da je postopek neustaven.<\/p>\n\n\n\n

Boj za oblast in vsaja dekabristov<\/strong><\/h5>\n\n\n\n

Pred mno\u017eico je stopil heroj iz vojn z Napoleonom in tedanji guverner St. Peterburga Mihail Miloradovi\u010d. Posku\u0161al jih je pomiriti in razlo\u017eiti, da je Konstantin res zakoniti imperator, kateremu je tudi sam prisegel, a ker ne \u017eeli prevzeti polo\u017eaja, je naslednji v vrsti Nikolaj. Mno\u017eico to ni zadovoljilo in pri\u0161lo je do streljanja, v katerem je bil Miloradovi\u010d ubit s strani Pjotra Kahovskega, ki je sprva nameraval ubiti bodo\u010dega imperatorja Nikolaja.<\/p>\n\n\n\n

Po uboju je na trgu ostalo 3000 zmedenih vojakov lojalnih Severnem dru\u0161tvu, ki niso vedeli kako nadaljevati, Sergeja Trubeckoja, ki bi naj bil vodja vstaje, pa sploh ni bil na prizori\u0161\u010du. Nikolaj je vedel, da mora takoj ukrepati, saj bi v primeru, da bi vstajniki uspeli pridobiti del civilnega prebivalstva na svojo stran in bi se upor zavlekel v no\u010d, lahko pri\u0161lo da plenjenja, ropanja, umorov itd. Zato je ukazal artileriji in okrepitvam – konjenici pod poveljstvom Alekseja Orlova – streljati na vstajnike na prizori\u0161\u010du. Dekabristi so streljali nazaj, toda brez topni\u0161tva in te\u017eke konjenice niso imeli prave mo\u017enosti, zato so se razbe\u017eali po mestu. Del vstajnikov se je napotil k Petropavlovski trdnjavi, kje so \u017eeleli prepri\u010dati del vojakov, da jim se pridru\u017eijo. A ker je bila trdnjava oddaljena poldrugi kilometer, je konjenica vstajnike dohitela in jih postrelila ali aretirala. Tako je bila vstaja hitro zatrta.<\/p>\n\n\n\n

\"\"
Slika Georga Wilhelma Timma zatrtja vstaje dekabristov. Vir: wikipedia.<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n

Podatki o \u0161tevilu \u017ertev se razlikujejo. Uradni so govorili o sto mrtvih na vseh straneh, nekateri so poro\u010dali o \u0161tevilki med 300 in 500, medtem ko pri\u010de dogodka le o 50 \u017ertvah. Slednje je bilo verjetno posledica hitre reakcije oblasti, ki so trg takoj po\u010distile, trupla vstajnikov pa vrgli v reko Nevo. Po ujetju so \u0161tevilne upornike \u017eeleli takoj obesiti, ampak ker v mestu \u017ee desetletja niso izvedli javnega obe\u0161anja plemi\u010dev, ni bilo \u010dloveka, ki bi znal pravilno uporabljati vislice, zato so se te pokvarile, sodni procesi pa bili prestavljeni.<\/p>\n\n\n\n

Medtem je Ju\u017eno dru\u0161tvo za\u010delo upor v mestu Vasiljkov in kmalu na svojo stran pridobilo pripadnike \u010cernigovskega polka ter ve\u010d dni uspe\u0161no agitiralo med ljudstvom na podro\u010dju \u00bb\u010cernigov\u0161ine\u00ab. Nato so se napotili proti Kijevu. Pri vasi Ustimovka jih je razbilo cesarsko topni\u0161tvo, zatrtje pa je dokon\u010dala konjenica.<\/p>\n\n\n\n

Sodni procesi, usmrtitve in Sibirja<\/strong><\/h5>\n\n\n\n

Po koncu upora so sledili sodni procesi, na katerih so obsodili ve\u010d kot 120 \u010dlanov obeh dru\u0161tev. Na smrt so bili obsojeni Pavel Pestel, Sergej Muravjov-Apostol, Mihail Rjumin, Kondrati Rilejev in Pjotr Kahovski, ki je umoril Miloradovi\u010da. Vsi so bili usmr\u010deni julija 1826 v Petropavlovski trdnjavi v St. Peterburgu. \u010cernigovski polk so poslali na Kavkaz, ostali obsojeni pa so bili ve\u010dinoma pregnani v Sibirijo in v bolj oddaljene dele imperija. Z organizatorji upora se je osebno pogovoril tudi imperator Nikolaj I., ki je posku\u0161al razumeti razloge za upor pri osebah vi\u0161jega stale\u017ea, ki so bili pribli\u017eno istih let kot on. \u0160tevilni organizatorji upora niti po obsodbi niso imeli prav te\u017ekega \u017eivljenja in so \u017eiveli \u0161e desetletja. Trubeckoj in Obolenski sta celo pre\u017eivela samega imperatorja Nikolaja I.<\/p>\n\n\n\n

Po njegovi smrti je naslednik Aleksander II. z amnestijo pomilostil dekabriste, saj je bil kot majhen otrok pri\u010da krvavim dogodkom iz leta 1825 in je tudi sam gojil simpatije do njih. Po amnestiji so se \u0161tevilni dekabristi vrnili v evropski del dr\u017eave in delovali na ni\u017ejih ravneh dr\u017eavnega aparata. Dekabriste je opeval tudi pesnik Aleksander Pu\u0161kin.<\/p>\n\n\n\n

Za Nikolaja pa je to bil najslab\u0161i mo\u017een scenarij prevzema vladavine. Upora nikakor ni pri\u010dakoval, njegov prvi ukaz kot voditelj pa je tako povzro\u010dil \u0161tevilne \u017ertve. Dr\u017eavi je nato 30 let vladal avtoritativno, saj ni \u017eelel, da se dogodki iz za\u010detka njegove vladavine ponovijo. Dobil je vzdevek \u017eandar Evrope, reforme v dr\u017eavi pa so zastale.<\/p>\n\n\n\n

\"\"
Spomenik dekabristom v St. Peterburgu. Vir: wikipedia.<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n
Kaj bi bilo, \u010de bi bilo?<\/strong><\/h5>\n\n\n\n

Lahko se upravi\u010deno vpra\u0161amo, kaj bi se zgodilo, \u010de bi upor uspel. Torej \u010de bi dekabristi izkoristili prilo\u017enost in zajeli imperatorja pred prihodom okrepitev na Senatni trg. Bi bil tok zgodovine druga\u010den? Predvsem nasprotniki sovjetske oblasti v Rusiji menijo, da bi se potemtakem dr\u017eava lahko postopoma razvijala kot ustavna monarhijo podobno kot v Veliki Britaniji, fevdalizem bi bil ukinjen prej in do februarske<\/a> ter oktobrske revolucije<\/a> sploh ne bi pri\u0161lo. Toda bolj verjetno je, da bi sledila dr\u017eavljanska vojna, v kateri bi dekabristi izgubili, saj niso imeli veliko podpre ne med ni\u017ejimi ne med najvi\u0161jimi sloji prebivalstva. Mo\u017eno pa je tudi, da bi v mesto pri\u0161el Konstantin iz Poljske in bi upor zadu\u0161il \u0161e bolj krvavo, saj bi \u017eelel re\u0161iti oziroma ma\u0161\u010devati brata Nikolaja. Gotovo najbolj realno je stanje in dogodke pojasnil Lenin<\/a>, ki je sicer ob\u010dudoval pogum mladih idealistov, obenem pa dodal, da niso imeli stika z navadnim prebivalstvom in potrebami ni\u017ejih slojev (kmetov in nastajajo\u010dega delavstva) ter se niso zavedali razredne razslojenosti prebivalstva. Ve\u010dinoma so v pogovoru uporabljali francoski jezik, ru\u0161\u010dino so govorili bolj slabo ali pa sploh ne.<\/p>\n\n\n\n

V sovjetskem obdobju so dekabriste slavili kot heroje, predhodnike revolucionarjev in borce proti imperialni oblasti. \u0160tevilni trge in ulice so poimenovani po njih, v njihovo \u010dast pa so bili postavljeni spomeniki in spominske plo\u0161\u010de, \u010deprav je \u0161lo za oficirje in plemi\u010de, ki zagotovo niso sanjali o kak\u0161ni egalitarni socialisti\u010dni dru\u017ebi. Po razpadu Sovjetske zveze<\/a>, posebej pa v 21. stoletju oblast nanje gleda kot na nevarne, nezadovoljne upornike in celo bandite, ki so ogrozili stanje ter stabilnost v dr\u017eavi, ki jim je dala izobrazbo in kariero. Ta opis dekabristov je verjetno tak\u0161en zaradi \u017eelje, da se obdr\u017ei trenutno stanje in stabilnost, ki ga bi naj predstavljala sedanja oblast v dr\u017eavi. O pogledu vladajo\u010de garniture na temo vstaje dekabristov govori tudi leta 2019 posnet film z naslovom Zveza odre\u0161itve.<\/p>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Letos obele\u017eujemo 200 let od vstaje dekabristov (ime so dobili po mesecu decembru), ki bi lahko popolnoma spremenila zgodovino najve\u010dje dr\u017eave na svetu.<\/p>","protected":false},"author":5,"featured_media":7952,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"_monsterinsights_skip_tracking":false,"_monsterinsights_sitenote_active":false,"_monsterinsights_sitenote_note":"","_monsterinsights_sitenote_category":0,"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[1850,3828,2256,1275,3829,120,1441],"class_list":["post-7919","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-uncategorized","tag-aleksander-i","tag-dekabristi","tag-katarina-velika","tag-napoleonske-vojne","tag-nikolaj","tag-rusija","tag-ruski-imperij"],"acf":[],"yoast_head":"\n200 let od vstaje dekabristov - Zgodovina na dlani<\/title>\n<meta name=\"description\" content=\"Letos obele\u017eujemo 200 let od vstaje dekabristov, ki bi lahko popolnoma spremenila zgodovino najve\u010dje dr\u017eave na svetu.\" \/>\n<meta name=\"robots\" content=\"index, follow, max-snippet:-1, max-image-preview:large, max-video-preview:-1\" \/>\n<link rel=\"canonical\" href=\"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/200-let-od-vstaje-dekabristov\/\" \/>\n<meta property=\"og:locale\" content=\"en_GB\" \/>\n<meta property=\"og:type\" content=\"article\" \/>\n<meta property=\"og:title\" content=\"200 let od vstaje dekabristov - Zgodovina na dlani\" \/>\n<meta property=\"og:description\" content=\"Letos obele\u017eujemo 200 let od vstaje dekabristov, ki bi lahko popolnoma spremenila zgodovino najve\u010dje dr\u017eave na svetu.\" \/>\n<meta property=\"og:url\" content=\"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/200-let-od-vstaje-dekabristov\/\" \/>\n<meta property=\"og:site_name\" content=\"Zgodovina na dlani\" \/>\n<meta property=\"article:publisher\" content=\"https:\/\/www.facebook.com\/zgodovinanadlani\" \/>\n<meta property=\"article:published_time\" content=\"2025-12-31T12:25:44+00:00\" \/>\n<meta property=\"article:modified_time\" content=\"2026-01-06T18:52:04+00:00\" \/>\n<meta property=\"og:image\" content=\"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2025\/12\/dekabristi-1825-950x609.png\" \/>\n\t<meta property=\"og:image:width\" content=\"950\" \/>\n\t<meta property=\"og:image:height\" content=\"609\" \/>\n\t<meta property=\"og:image:type\" content=\"image\/png\" \/>\n<meta name=\"author\" content=\"Danijel Osmanagi\u0107\" \/>\n<meta name=\"twitter:label1\" content=\"Written by\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:data1\" content=\"Danijel Osmanagi\u0107\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:label2\" content=\"Est. reading time\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:data2\" content=\"9 minutes\" \/>\n<script type=\"application\/ld+json\" class=\"yoast-schema-graph\">{\"@context\":\"https:\\\/\\\/schema.org\",\"@graph\":[{\"@type\":\"Article\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/200-let-od-vstaje-dekabristov\\\/#article\",\"isPartOf\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/200-let-od-vstaje-dekabristov\\\/\"},\"author\":{\"name\":\"Danijel Osmanagi\u0107\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#\\\/schema\\\/person\\\/ad67313aad6d9d4f50ef030a86faa0e7\"},\"headline\":\"200 let od vstaje dekabristov\",\"datePublished\":\"2025-12-31T12:25:44+00:00\",\"dateModified\":\"2026-01-06T18:52:04+00:00\",\"mainEntityOfPage\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/200-let-od-vstaje-dekabristov\\\/\"},\"wordCount\":1846,\"commentCount\":0,\"publisher\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#organization\"},\"image\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/200-let-od-vstaje-dekabristov\\\/#primaryimage\"},\"thumbnailUrl\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2025\\\/12\\\/dekabristi-1825.png\",\"keywords\":[\"aleksander I.\",\"dekabristi\",\"Katarina Velika\",\"Napoleonske vojne\",\"Nikolaj\",\"Rusija\",\"Ruski imperij\"],\"inLanguage\":\"en-GB\",\"potentialAction\":[{\"@type\":\"CommentAction\",\"name\":\"Comment\",\"target\":[\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/200-let-od-vstaje-dekabristov\\\/#respond\"]}]},{\"@type\":\"WebPage\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/200-let-od-vstaje-dekabristov\\\/\",\"url\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/200-let-od-vstaje-dekabristov\\\/\",\"name\":\"200 let od vstaje dekabristov - Zgodovina na dlani\",\"isPartOf\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#website\"},\"primaryImageOfPage\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/200-let-od-vstaje-dekabristov\\\/#primaryimage\"},\"image\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/200-let-od-vstaje-dekabristov\\\/#primaryimage\"},\"thumbnailUrl\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2025\\\/12\\\/dekabristi-1825.png\",\"datePublished\":\"2025-12-31T12:25:44+00:00\",\"dateModified\":\"2026-01-06T18:52:04+00:00\",\"description\":\"Letos obele\u017eujemo 200 let od vstaje dekabristov, ki bi lahko popolnoma spremenila zgodovino najve\u010dje dr\u017eave na svetu.\",\"breadcrumb\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/200-let-od-vstaje-dekabristov\\\/#breadcrumb\"},\"inLanguage\":\"en-GB\",\"potentialAction\":[{\"@type\":\"ReadAction\",\"target\":[\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/200-let-od-vstaje-dekabristov\\\/\"]}]},{\"@type\":\"ImageObject\",\"inLanguage\":\"en-GB\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/200-let-od-vstaje-dekabristov\\\/#primaryimage\",\"url\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2025\\\/12\\\/dekabristi-1825.png\",\"contentUrl\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2025\\\/12\\\/dekabristi-1825.png\",\"width\":1851,\"height\":1186,\"caption\":\"Slika Vasilija Perova, ki prikazuje streljanje Pjotra Kahovskega na Mihaila Miloradovi\u010da v vstaji dekabristov v St. Peterburgu leta 1825. Vir: wikipedia.\"},{\"@type\":\"BreadcrumbList\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/200-let-od-vstaje-dekabristov\\\/#breadcrumb\",\"itemListElement\":[{\"@type\":\"ListItem\",\"position\":1,\"name\":\"Home\",\"item\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/\"},{\"@type\":\"ListItem\",\"position\":2,\"name\":\"200 let od vstaje dekabristov\"}]},{\"@type\":\"WebSite\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#website\",\"url\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/\",\"name\":\"Zgodovina na dlani\",\"description\":\"Zgodovina je u\u010diteljica \u017eivljenja\",\"publisher\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#organization\"},\"potentialAction\":[{\"@type\":\"SearchAction\",\"target\":{\"@type\":\"EntryPoint\",\"urlTemplate\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/?s={search_term_string}\"},\"query-input\":{\"@type\":\"PropertyValueSpecification\",\"valueRequired\":true,\"valueName\":\"search_term_string\"}}],\"inLanguage\":\"en-GB\"},{\"@type\":\"Organization\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#organization\",\"name\":\"Zgodovina na dlani\",\"url\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/\",\"logo\":{\"@type\":\"ImageObject\",\"inLanguage\":\"en-GB\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#\\\/schema\\\/logo\\\/image\\\/\",\"url\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2023\\\/08\\\/cropped-zgodovinanadlani-logo-2023.webp\",\"contentUrl\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2023\\\/08\\\/cropped-zgodovinanadlani-logo-2023.webp\",\"width\":250,\"height\":66,\"caption\":\"Zgodovina na dlani\"},\"image\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#\\\/schema\\\/logo\\\/image\\\/\"},\"sameAs\":[\"https:\\\/\\\/www.facebook.com\\\/zgodovinanadlani\",\"https:\\\/\\\/x.com\\\/zgodnadlani\"]},{\"@type\":\"Person\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#\\\/schema\\\/person\\\/ad67313aad6d9d4f50ef030a86faa0e7\",\"name\":\"Danijel Osmanagi\u0107\",\"image\":{\"@type\":\"ImageObject\",\"inLanguage\":\"en-GB\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/secure.gravatar.com\\\/avatar\\\/e5cc3740beb92483dc93146595417da3598643d6397c5f013836c560865b893f?s=96&d=mm&r=g\",\"url\":\"https:\\\/\\\/secure.gravatar.com\\\/avatar\\\/e5cc3740beb92483dc93146595417da3598643d6397c5f013836c560865b893f?s=96&d=mm&r=g\",\"contentUrl\":\"https:\\\/\\\/secure.gravatar.com\\\/avatar\\\/e5cc3740beb92483dc93146595417da3598643d6397c5f013836c560865b893f?s=96&d=mm&r=g\",\"caption\":\"Danijel Osmanagi\u0107\"},\"url\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/en\\\/author\\\/danijel-osmanagic\\\/\"}]}<\/script>\n<!-- \/ Yoast SEO plugin. -->","yoast_head_json":{"title":"200 let od vstaje dekabristov - Zgodovina na dlani","description":"Letos obele\u017eujemo 200 let od vstaje dekabristov, ki bi lahko popolnoma spremenila zgodovino najve\u010dje dr\u017eave na svetu.","robots":{"index":"index","follow":"follow","max-snippet":"max-snippet:-1","max-image-preview":"max-image-preview:large","max-video-preview":"max-video-preview:-1"},"canonical":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/200-let-od-vstaje-dekabristov\/","og_locale":"en_GB","og_type":"article","og_title":"200 let od vstaje dekabristov - Zgodovina na dlani","og_description":"Letos obele\u017eujemo 200 let od vstaje dekabristov, ki bi lahko popolnoma spremenila zgodovino najve\u010dje dr\u017eave na svetu.","og_url":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/200-let-od-vstaje-dekabristov\/","og_site_name":"Zgodovina na dlani","article_publisher":"https:\/\/www.facebook.com\/zgodovinanadlani","article_published_time":"2025-12-31T12:25:44+00:00","article_modified_time":"2026-01-06T18:52:04+00:00","og_image":[{"width":950,"height":609,"url":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2025\/12\/dekabristi-1825-950x609.png","type":"image\/png"}],"author":"Danijel Osmanagi\u0107","twitter_misc":{"Written by":"Danijel Osmanagi\u0107","Est. reading time":"9 minutes"},"schema":{"@context":"https:\/\/schema.org","@graph":[{"@type":"Article","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/200-let-od-vstaje-dekabristov\/#article","isPartOf":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/200-let-od-vstaje-dekabristov\/"},"author":{"name":"Danijel Osmanagi\u0107","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#\/schema\/person\/ad67313aad6d9d4f50ef030a86faa0e7"},"headline":"200 let od vstaje dekabristov","datePublished":"2025-12-31T12:25:44+00:00","dateModified":"2026-01-06T18:52:04+00:00","mainEntityOfPage":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/200-let-od-vstaje-dekabristov\/"},"wordCount":1846,"commentCount":0,"publisher":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#organization"},"image":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/200-let-od-vstaje-dekabristov\/#primaryimage"},"thumbnailUrl":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2025\/12\/dekabristi-1825.png","keywords":["aleksander I.","dekabristi","Katarina Velika","Napoleonske vojne","Nikolaj","Rusija","Ruski imperij"],"inLanguage":"en-GB","potentialAction":[{"@type":"CommentAction","name":"Comment","target":["https:\/\/zgodovinanadlani.si\/200-let-od-vstaje-dekabristov\/#respond"]}]},{"@type":"WebPage","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/200-let-od-vstaje-dekabristov\/","url":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/200-let-od-vstaje-dekabristov\/","name":"200 let od vstaje dekabristov - Zgodovina na dlani","isPartOf":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#website"},"primaryImageOfPage":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/200-let-od-vstaje-dekabristov\/#primaryimage"},"image":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/200-let-od-vstaje-dekabristov\/#primaryimage"},"thumbnailUrl":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2025\/12\/dekabristi-1825.png","datePublished":"2025-12-31T12:25:44+00:00","dateModified":"2026-01-06T18:52:04+00:00","description":"Letos obele\u017eujemo 200 let od vstaje dekabristov, ki bi lahko popolnoma spremenila zgodovino najve\u010dje dr\u017eave na svetu.","breadcrumb":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/200-let-od-vstaje-dekabristov\/#breadcrumb"},"inLanguage":"en-GB","potentialAction":[{"@type":"ReadAction","target":["https:\/\/zgodovinanadlani.si\/200-let-od-vstaje-dekabristov\/"]}]},{"@type":"ImageObject","inLanguage":"en-GB","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/200-let-od-vstaje-dekabristov\/#primaryimage","url":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2025\/12\/dekabristi-1825.png","contentUrl":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2025\/12\/dekabristi-1825.png","width":1851,"height":1186,"caption":"Slika Vasilija Perova, ki prikazuje streljanje Pjotra Kahovskega na Mihaila Miloradovi\u010da v vstaji dekabristov v St. Peterburgu leta 1825. Vir: wikipedia."},{"@type":"BreadcrumbList","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/200-let-od-vstaje-dekabristov\/#breadcrumb","itemListElement":[{"@type":"ListItem","position":1,"name":"Home","item":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/"},{"@type":"ListItem","position":2,"name":"200 let od vstaje dekabristov"}]},{"@type":"WebSite","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#website","url":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/","name":"Zgodovina na dlani","description":"Zgodovina je u\u010diteljica \u017eivljenja","publisher":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#organization"},"potentialAction":[{"@type":"SearchAction","target":{"@type":"EntryPoint","urlTemplate":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/?s={search_term_string}"},"query-input":{"@type":"PropertyValueSpecification","valueRequired":true,"valueName":"search_term_string"}}],"inLanguage":"en-GB"},{"@type":"Organization","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#organization","name":"Zgodovina na dlani","url":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/","logo":{"@type":"ImageObject","inLanguage":"en-GB","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#\/schema\/logo\/image\/","url":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2023\/08\/cropped-zgodovinanadlani-logo-2023.webp","contentUrl":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2023\/08\/cropped-zgodovinanadlani-logo-2023.webp","width":250,"height":66,"caption":"Zgodovina na dlani"},"image":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#\/schema\/logo\/image\/"},"sameAs":["https:\/\/www.facebook.com\/zgodovinanadlani","https:\/\/x.com\/zgodnadlani"]},{"@type":"Person","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#\/schema\/person\/ad67313aad6d9d4f50ef030a86faa0e7","name":"Danijel Osmanagi\u0107","image":{"@type":"ImageObject","inLanguage":"en-GB","@id":"https:\/\/secure.gravatar.com\/avatar\/e5cc3740beb92483dc93146595417da3598643d6397c5f013836c560865b893f?s=96&d=mm&r=g","url":"https:\/\/secure.gravatar.com\/avatar\/e5cc3740beb92483dc93146595417da3598643d6397c5f013836c560865b893f?s=96&d=mm&r=g","contentUrl":"https:\/\/secure.gravatar.com\/avatar\/e5cc3740beb92483dc93146595417da3598643d6397c5f013836c560865b893f?s=96&d=mm&r=g","caption":"Danijel Osmanagi\u0107"},"url":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/author\/danijel-osmanagic\/"}]}},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/7919","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/5"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=7919"}],"version-history":[{"count":8,"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/7919\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":7933,"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/7919\/revisions\/7933"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/7952"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=7919"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=7919"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=7919"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}