{"id":7989,"date":"2026-04-19T15:51:47","date_gmt":"2026-04-19T13:51:47","guid":{"rendered":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/?p=7989"},"modified":"2026-04-20T00:05:28","modified_gmt":"2026-04-19T22:05:28","slug":"krimska-vojna-pozabljena-0-svetovna-vojna","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/krimska-vojna-pozabljena-0-svetovna-vojna\/","title":{"rendered":"Krimska vojna: pozabljena 0. svetovna vojna"},"content":{"rendered":"
\"\"
Slika Bogdana Willewaldeja, uradnega dvornega slikarja dinastije Romanov, ki prikazuje neuspe\u0161no obleganje tur\u0161ke trdnjave Silistrija s strani ruske vojske (april-junij 1854). Vir: Wikipedia.<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n

Obele\u017eujemo 170 let od konca krimske vojne, ki je v zgodovinopisju znana tudi kot \u00bbvzhodna vojna\u00ab (v zahodnem zgodovinopisju) ali \u00bbmala svetovna vojna\u00ab in \u00bbni\u010dta svetovna vojna\u00ab.<\/strong><\/p>\n\n\n\n\n\n\n\n

Preden se posvetimo poteku vojnih dejstev, moramo pojasniti geopoliti\u010dno stanje v Evropi v 19. stoletju. Z zmago proti Napoleonovi <\/a>Franciji so si evropski kr\u0161\u010danski monarhi razdelili staro celino in si obljubili pomo\u010d v primeru revolucij doma. Kljub temu da je nezaupanje med dr\u017eavami obstajalo, predvsem med glavnima zmagovalkama vojne, Ruskim imperijem in Veliko Britanijo, so se dr\u017eave posku\u0161ale dr\u017eati dogovorjenega. To se je pokazalo pri prvotni podpori osmanskemu dvoru ob za\u010detku gr\u0161ke vojne za neodvisnost, najbolj\u0161i pokazatelj zavezni\u0161tva monarhov pa je bilo zatrtje mad\u017earske revolucije leta 1849 s strani ruske carske vojske, kar je podalj\u0161alo vladavino habsbur\u0161ke cesarske dru\u017eine.<\/p>\n\n\n\n

\u010ceprav pomlad narodov ni prinesla konca vladavine monarhij in cesarskih dru\u017ein v Evropi, je nastanek nacionalnih zavesti, okrepljena mo\u010d me\u0161\u010danstva, ukinitev fevdalizma ter posledi\u010den prevzem popolnega kapitalisti\u010dnega gospodarskega sistema v ve\u010dini dr\u017eav popolnoma spremenil stanje v Evropi, ki je prevladovalo ve\u010d desetletij po dunajskem kongresu leta 1815. Tudi v Osmanskem cesarstvu, ki je v 19. stoletju za\u010delo zaostajati za svojimi konkurenti, je tedaj prihajalo do velikih sprememb.<\/p>\n\n\n\n

\"\"
Slika Januara Suchodolskega z naslovom Napad na trdnjavo Kars<\/em> 23. junija 1828<\/em>, ki prikazuje klju\u010dni dogodek rusko-tur\u0161ke vojne v letih1828\u20131829. Vir: Wikipedia.<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n
\u00bbBolnik ob Bosporju\u00ab pod pritiski velesil<\/strong><\/h5>\n\n\n\n

Sultan Abdulmed\u017eid I. je leta 1839 kot najstnik prevzel \u017eezlo nad cesarstvom, ki ga je ruski imperator Nikolaj I. imenoval \u00bbbolnik Evrope\u00ab. Sultan se je zavedal, da dr\u017eava vse bolj pe\u0161a, zato je za\u010del uvajati obse\u017ene gospodarske reforme (tanzimat), postopoma uvajati kapitalizem ter dajati ve\u010d avtonomije provincam in nemuslimanskim prebivalcem cesarstva.<\/p>\n\n\n\n

Vse to je izkoristila dr\u017eava, v kateri se je razvil sodobni kapitalisti\u010dni gospodarski sistem \u2013 Velika Britanija. Do sredine 19. stoletja je bil njen dele\u017e tujega kapitala v osmanski dr\u017eavi ve\u010dji kot francoski, ruski in avstrijski skupaj, kar je sultana postavilo v vazalni polo\u017eaj do Londona. Veliki Britaniji je bilo v interesu, da podalj\u0161a \u017eivljenjsko dobo \u00bbbolnika ob Bosporju\u00ab \u0161e za nekaj \u010dasa.<\/p>\n\n\n\n

Vzroki za konflikt<\/strong><\/h5>\n\n\n\n

Po drugi strani pa se je imperator Nikolaj I. zavedal \u0161ibkosti osmanske dr\u017eave in je \u017eelel re\u0161iti t. i. \u00bbvzhodno vpra\u0161anje\u00ab. Rusija, ki se je \u0161tela za \u00bbtretji Rim\u00ab in je smatrala, da je anti\u010dni kr\u0161\u010danski Konstantinopel okupiran s strani muslimanskih vojsk<\/a>, se je predstavljala kot za\u0161\u010ditnica slovanskega kr\u0161\u010danskega prebivalstva na Balkanu. V zadnjem stoletju je bojevala ve\u010d vojn z Osmani. Nikolaj I. je posku\u0161al prepri\u010dati London in Pariz, da je \u010das za ukinitev osmanske dr\u017eave in njeno razkosanje. Britanija se s tem zaradi geopoliti\u010dnih in ekonomskih razlogov ni strinjala, Rusija pa je tedaj pri\u0161la v konflikt \u0161e s Francijo, ampak zaradi drugega razloga.<\/p>\n\n\n\n

Z pogodbami iz 18. stoletja je bila Rusija progla\u0161ena za za\u0161\u010ditnico pravoslavnega kr\u0161\u010danskega prebivalstva v Palestini. Tako katoli\u0161ki kot pravoslavni verniki so imeli pravico do \u00bbklju\u010dev\u00ab bazilike Jezusovega rojstva v Betlehemu. Napoleon III.<\/a>, ki je prevzel oblast v Franciji po neuspelih revolucijah leta 1848, je \u017eelel pokazati svojo mo\u010d in je v Egejsko morje poslal eno najmo\u010dnej\u0161ih francoskih bojnih ladij, Charlemagne<\/em> (Karel Veliki). Mo\u010d topov je prevladala in Abdulmed\u017eid I. je leta 1852 predal Francozom patronat nad kr\u0161\u010danskim prebivalstvom Palestine ter dal le katolikom klju\u010de do \u017ee omenjene cerkve, kar je seveda ujezilo Nikolaja I. Ruski zunanji minister Karl Robert Nesselrode je pozval carja, naj popusti, saj bi bila vojna proti zdru\u017eenim osmansko-francoskim silam tvegana.<\/p>\n\n\n\n

Od diplomatskih pritiskov do vojne napovedi<\/strong><\/h5>\n\n\n\n
\"\"
Portret grofa Nesselrodeja<\/em>, ruski zunanji minister, ki jo je leta 1818 naslikal Thomas Lawrence. Vir: Wikipedia.<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n

Imperator je deloma usli\u0161al izku\u0161enega ministra in se za pomo\u010d obrnil na London. Razkril mu je svoje na\u010drte v primeru vojne in prosil za podporo proti ve\u010dni nasprotnici Britanije \u2013 Franciji. S tem je dosegel nasproten u\u010dinek in povezal zgodovinski nasprotnici Francijo ter Veliko Britanijo. London je tedaj za ve\u010djo gro\u017enjo smatral Rusijo, ki bi s prihodom na Bospor in Dardanele lahko uni\u010dila celotno britansko geopoliti\u010dno ter ekonomsko strategijo za severno Afriko, Bli\u017enji vzhod ter srednjo in ju\u017eno Azijo.<\/p>\n\n\n\n

Nikolaj I. je nato k sultanu poslal kneza Aleksandra Men\u0161ikova, ki je zahteval, da se Rusija razglasi za za\u0161\u010ditnico vsega pravoslavnega prebivalstva v osmanski dr\u017eavi. Sultan se je strinjal glede za\u0161\u010dite pravoslavnih vernikov na Bli\u017enjem vzhodu, opogumljen zaradi britanske podpore pa je ostale predloge zavrnil, posebej tiste glede slovanskega kr\u0161\u010danskega prebivalstva na Balkanu.<\/p>\n\n\n\n

Ruska vojska, ki je bila name\u0161\u010dena ob osmanski meji na Donavi \u017ee od zime 1853, je junija prestopila mejo in za\u010dela prodirati proti jugu Balkana s pri\u010dakovanjem, da se bo slovansko prebivalstvo uprlo osmanski vladavini. Julija so Avstrijsko cesarstvo, Kraljevina Prusija, Velika Britanija in Francija z dunajsko noto posku\u0161ale umiriti konflikt. Predlagale so, naj se Rusiji dovoli, da postane za\u0161\u010ditnica pravoslavnih na Balkanu, vendar brez spreminjanja obstoje\u010dih meja. Rusija je predlog sprejela, sultan pa pod vplivom britanskega veleposlanika, ki je imel veliko vpliva na dogajanja v Osmanskem cesarstvu, Stratforda Canninga, ne. Oktobra 1853 je Konstantinopel Rusiji napovedal vojno.<\/p>\n\n\n\n

Klju\u010dne bitke: Sinop, Silistra in izkrcanje na Krimu<\/strong><\/h5>\n\n\n\n

Ruska vojska se ni \u017eelela prebijati po Balkanu proti osmanski prestolnici, tudi zaradi nezaupanja nekaterih generalov do lokalnega prebivalstva, zato je na\u010drtovala izkrcanje pri Varni ali celo v bli\u017eini Konstantinopla, do \u010desar pa ni pri\u0161lo. Pri\u0161lo pa je do velike pomorske bitke pri Sinopu, kjer je bila osmanska mornarica kljub podpori topni\u0161tva s kopnega popolnoma pora\u017eena. Svoje mojstrstvo je pokazal znameniti admiral Pavel Nahimov. Spopad \u0161tejemo za zadnji veliki pomorski spopad med lesenimi linijskimi ladjami v modernem vojskovanju.<\/p>\n\n\n\n

Britanija in Francija sta poslali floto v Dardanele. Britanski tisk je za\u010del pisati o ruskih vojnih grozodejstvih, ki so bila prenapihnjena, a so javno mnenje usmerila v podporo vojni. Ko je Rusija zavrnila britansko-francoski ultimat za umik iz Podonavja (vla\u0161ke in moldavske kne\u017eevine), sta ji dr\u017eavi napovedali vojno.<\/p>\n\n\n\n

Vojna je pre\u0161la v novo fazo, kjer se je ve\u010dina vojskovanja preselila na polotok Krim, po katerem je dobila ime, boji pa so potekali tudi v severnem Pacifiku (Kam\u010datka, Kurilski otoki), Severni Ameriki, na Kavkazu, Baltiku in v Belem morju.<\/p>\n\n\n\n

Obleganje Sevastopola in tragi\u010dni juri\u0161 lahke konjenice<\/strong><\/h5>\n\n\n\n
\"\"
Slika Tanka rde\u010da \u010drta<\/em>, ki jo je leta 1881 naslikal Robert Gibb. Prikazuje bitko pri Balaklavi (25. oktober 1854) med krimsko vojno. Vir: Wikipedia.<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n

Rusija je medtem do\u017eivela diplomatski neuspeh, ko se z Prusijo in Avstrijo ni uspela dogovoriti o pogodbah o nevtralnosti. Nikolaj I. je posebej bil razo\u010daran nad Avstrijo, saj je Francu Jo\u017eefu I.<\/a> pomagal leta 1849 pri zadu\u0161itvi mad\u017earske revolucije. Odnosi med dr\u017eavama si po teh dogodkih niso nikoli ve\u010d opomogli, do konca njihovega obstoja leta 1918.<\/p>\n\n\n\n

Rusko napredovanje na Balkanu so osmansko-britanske enote ustavile spomladi 1854 v bitki pri Silistri. Septembra 1854 so se zavezni\u0161ke enote izkrcale na Krimu in zmagale v bitki pri Almi. Glavni cilj je bil Sevastopol, kjer je bila ruska \u010drnomorska flota. Ve\u010dji del ruske kopenske vojske se je umaknil, v utrjenem mestu pa je ostalo ve\u010d deset tiso\u010d branilcev, ve\u010dinoma mornarjev. Obleganje Sevastopola je trajalo 349 dni. Znamenita je postala bitka pri Balaklavi, znana po katastrofalnem \u00bbjuri\u0161u lahke konjenice\u00ab, ki ga je opisal pesnik Alfred lord Tennyson, dobro stoletje pozneje pa tudi skupina Iron Maiden v pesmi \u00bbThe Trooper<\/a>\u00ab.<\/p>\n\n\n\n

Kljub nekaterim uspehom so zavezniki napredovali. V obleganju so padli ruski admirali Nahimov, Vladimir Istomin in Vladimir Kornilov. Leta 1855 se je zaveznikom pridru\u017eila \u0161e Kraljevina Sardinija (Sardinija-Piemont) pod vodstvom Viktorja Emanuela II.<\/p>\n\n\n\n

Diplomatski preobrat in Pari\u0161ki mir 1856<\/strong><\/h5>\n\n\n\n

\u0160tevilni se spra\u0161ujejo, zakaj je Rusija na Krimu mobilizirala \u00bble\u00ab 300.000 vojakov. V Sankt Peterburgu so se bali, da bi Prusija, Avstrija in \u0160vedska izkoristile prilo\u017enost in napadle, zato so mo\u010dne sile ostale na mejah s temi dr\u017eavami. Pozno poleti 1855 so zavezniki zavzeli Malahov nasip, klju\u010dno obrambno to\u010dko, in ruske sile so se umaknile iz Sevastopola. Rusija je v obleganju izgubila ve\u010d kot 100.000 mo\u017e, zavezniki pa okoli 130.000 (mnogo zaradi bolezni in slabe opreme). Obleganje je ovekove\u010dil Lev Tolstoj v Sevastopolskih zgodbah<\/em>, mesto pa je \u010dez stoletje do\u017eivelo podobno usodo v II. svetovni vojni<\/a>.<\/p>\n\n\n\n

\"\"
Fotografija Rogerja Fentona (1819\u20131869) Valley of the Shadow of Death<\/em>, ki je bila posneta 23. aprila 1855 in velja za eno najbolj znanih vojnih fotografij v zgodovini. Prikazuje pusto sotesko Vorontsov v bli\u017eini Sevastopola na Krimu, ki so jo britanski vojaki poimenovali “Dolina smrti” zaradi nenehnega ruskega obstreljevanja. Vir: Wikipedia.<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n

Marca 1855 je umrl Nikolaj I., nasledil pa ga je sin Aleksander II. Ker ni \u017eelel vladavine za\u010deti v slogu svojega predhodnika (ve\u010d v na\u0161em \u010dlanku 200 let od vstaje dekabristov<\/a>) je preko Kraljevine Sa\u0161ke za\u010del tajna pogajanja s Francijo. Francija je bila pripravljena na dialog, saj je imela najve\u010dje izgube, Britancem pa ni zaupala. Poleg tega je novo zavezni\u0161tvo s Sardinijo-Piemontom ponujalo mo\u017enost, da Avstrijo izrinejo iz severne Italije. Britanci so sprva zahtevali nadaljevanje vojne in odvzem Krima, Finske, Poljske ter Gruzije Rusiji, a so njihov polo\u017eaj oslabili ruski uspehi na Kavkazu (zavzetje trdnjave Kars) in britanski neuspehi na Baltiku.<\/p>\n\n\n\n

Konec februarja 1856 so se sile zbrale v Parizu na pogajanjih in izgledalo je da bo te\u017eko dose\u010di mirovno re\u0161itev. Kljub vsemu je mirovna pogodba bila podpisana \u010dez 33 dni. Rusija je morala predati ozemlja ob delti Donave in ju\u017eno Besarabijo, se odpovedati vlogi za\u0161\u010ditnice balkanskih kristjanov ter strogo omejiti svojo floto v \u010crnem morju. Rusija je v vojni skupno izgubila med 450.000 in 630.000 ljudi, zavezniki pa pribli\u017eno 225.000.
<\/p>\n\n\n\n

Dedi\u0161\u010dina vojne: do reform, razvoja medicine do \u0161iritve kajenja tobaka<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Ruska vojska in mornarica se je v vojni pokazala kot inferiorna britanskim in francoskim enotam, njeno gospodarstvo pa pre\u0161ibko, da se kosa z \u0161tirimi evropskimi kraljevinami, kljub omejeni pomo\u010di ZDA, Gr\u010dije, Kitajske in Perzije. Poraz je spodbudil Aleksandra II. k velikim reformam: moderniziral je vojsko, leta 1861 ukinil fevdalizem (tla\u010danstvo) ter uvedel gospodarske reforme. Po francoskem porazu proti Prusiji leta 1871 je Rusija preklicala dolo\u010dila o nevtralizaciji \u010crnega morja in ponovno zgradila floto in si ponovno povrnila status velesile. Osmansko cesarstvo je za kratek \u010das uspelo zadr\u017eati svoj polo\u017eaj na Balkanu.<\/p>\n\n\n\n

Krimska vojna je bila prva, ki so jo ovekove\u010dili fotografi (npr. Roger Fenton). Zaradi pomorskih nesre\u010d se je v Franciji pod vodstvom Urbaina Le Verrierja za\u010dela razvijati moderna meteorologija. Nastali so moderni centri za oskrbo ranjencev; izstopala je britanska medicinska sestra Florence Nightingale, ki je svet seznanjala z grozotami vojne. Ruski zdravnik Nikolaj Pirogov pa je v voja\u0161ko kirurgijo uvedel anestezijo (eter) in mavec. Zanimiva posledica vojne je bila tudi raz\u0161irjenost kajenja tobaka v Evropi, ki so ga vojaki spoznali v osmanski dr\u017eavi.<\/p>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Obele\u017eujemo 170 let od konca krimske vojne, ki je v zgodovinopisju znana tudi kot \u00bbvzhodna vojna\u00ab (v zahodnem zgodovinopisju) ali \u00bbmala svetovna vojna\u00ab in \u00bbni\u010dta svetovna vojna\u00ab.<\/p>","protected":false},"author":5,"featured_media":7992,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"_monsterinsights_skip_tracking":false,"_monsterinsights_sitenote_active":false,"_monsterinsights_sitenote_note":"","_monsterinsights_sitenote_category":0,"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[3845,3838,3843,3756,3839,2464,3841,3830,1340,1441,3844,888,3842],"class_list":["post-7989","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-uncategorized","tag-aleksander-ii","tag-bolnik-ob-bosporju","tag-krim","tag-krimska-vojna","tag-mala-svetovna-vojna","tag-napoleon-iii","tag-nicta-svetovna-vojna","tag-nikolaj-i","tag-osmansko-cesarstvo","tag-ruski-imperij","tag-sevastopol","tag-velika-britanija","tag-vzhodna-vojna"],"acf":[],"yoast_head":"\nKrimska vojna: pozabljena 0. svetovna vojna - Zgodovina na dlani<\/title>\n<meta name=\"description\" content=\"Obele\u017eujemo 170 let od konca krimske vojne, ki je v zgodovinopisju znana kot vzhodna vojna ali mala svetovna vojna in ni\u010dta svetovna vojna.\" \/>\n<meta name=\"robots\" content=\"index, follow, max-snippet:-1, max-image-preview:large, max-video-preview:-1\" \/>\n<link rel=\"canonical\" href=\"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/krimska-vojna-pozabljena-0-svetovna-vojna\/\" \/>\n<meta property=\"og:locale\" content=\"en_GB\" \/>\n<meta property=\"og:type\" content=\"article\" \/>\n<meta property=\"og:title\" content=\"Krimska vojna: pozabljena 0. svetovna vojna - Zgodovina na dlani\" \/>\n<meta property=\"og:description\" content=\"Obele\u017eujemo 170 let od konca krimske vojne, ki je v zgodovinopisju znana kot vzhodna vojna ali mala svetovna vojna in ni\u010dta svetovna vojna.\" \/>\n<meta property=\"og:url\" content=\"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/krimska-vojna-pozabljena-0-svetovna-vojna\/\" \/>\n<meta property=\"og:site_name\" content=\"Zgodovina na dlani\" \/>\n<meta property=\"article:publisher\" content=\"https:\/\/www.facebook.com\/zgodovinanadlani\" \/>\n<meta property=\"article:published_time\" content=\"2026-04-19T13:51:47+00:00\" \/>\n<meta property=\"article:modified_time\" content=\"2026-04-19T22:05:28+00:00\" \/>\n<meta property=\"og:image\" content=\"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2026\/04\/Obleganje-Silistrije-1854-je-serija-treh-slik-triptih-priznanega-ruskega-slikarja-nemskega-rodu-Bogdana-Willewaldeja.jpg\" \/>\n\t<meta property=\"og:image:width\" content=\"1920\" \/>\n\t<meta property=\"og:image:height\" content=\"1198\" \/>\n\t<meta property=\"og:image:type\" content=\"image\/jpeg\" \/>\n<meta name=\"author\" content=\"Danijel Osmanagi\u0107\" \/>\n<meta name=\"twitter:label1\" content=\"Written by\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:data1\" content=\"Danijel Osmanagi\u0107\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:label2\" content=\"Est. reading time\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:data2\" content=\"9 minutes\" \/>\n<script type=\"application\/ld+json\" class=\"yoast-schema-graph\">{\"@context\":\"https:\\\/\\\/schema.org\",\"@graph\":[{\"@type\":\"Article\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/krimska-vojna-pozabljena-0-svetovna-vojna\\\/#article\",\"isPartOf\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/krimska-vojna-pozabljena-0-svetovna-vojna\\\/\"},\"author\":{\"name\":\"Danijel Osmanagi\u0107\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#\\\/schema\\\/person\\\/ad67313aad6d9d4f50ef030a86faa0e7\"},\"headline\":\"Krimska vojna: pozabljena 0. svetovna vojna\",\"datePublished\":\"2026-04-19T13:51:47+00:00\",\"dateModified\":\"2026-04-19T22:05:28+00:00\",\"mainEntityOfPage\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/krimska-vojna-pozabljena-0-svetovna-vojna\\\/\"},\"wordCount\":1840,\"commentCount\":0,\"publisher\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#organization\"},\"image\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/krimska-vojna-pozabljena-0-svetovna-vojna\\\/#primaryimage\"},\"thumbnailUrl\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2026\\\/04\\\/Obleganje-Silistrije-1854-je-serija-treh-slik-triptih-priznanega-ruskega-slikarja-nemskega-rodu-Bogdana-Willewaldeja.jpg\",\"keywords\":[\"Aleksander II.\",\"Bolnik ob Bosporju\",\"Krim\",\"Krimska vojna\",\"mala svetovna vojna\",\"Napoleon III.\",\"ni\u010dta svetovna vojna\",\"Nikolaj I.\",\"Osmansko cesarstvo\",\"Ruski imperij\",\"Sevastopol\",\"Velika Britanija\",\"vzhodna vojna\"],\"inLanguage\":\"en-GB\",\"potentialAction\":[{\"@type\":\"CommentAction\",\"name\":\"Comment\",\"target\":[\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/krimska-vojna-pozabljena-0-svetovna-vojna\\\/#respond\"]}]},{\"@type\":\"WebPage\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/krimska-vojna-pozabljena-0-svetovna-vojna\\\/\",\"url\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/krimska-vojna-pozabljena-0-svetovna-vojna\\\/\",\"name\":\"Krimska vojna: pozabljena 0. svetovna vojna - Zgodovina na dlani\",\"isPartOf\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#website\"},\"primaryImageOfPage\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/krimska-vojna-pozabljena-0-svetovna-vojna\\\/#primaryimage\"},\"image\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/krimska-vojna-pozabljena-0-svetovna-vojna\\\/#primaryimage\"},\"thumbnailUrl\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2026\\\/04\\\/Obleganje-Silistrije-1854-je-serija-treh-slik-triptih-priznanega-ruskega-slikarja-nemskega-rodu-Bogdana-Willewaldeja.jpg\",\"datePublished\":\"2026-04-19T13:51:47+00:00\",\"dateModified\":\"2026-04-19T22:05:28+00:00\",\"description\":\"Obele\u017eujemo 170 let od konca krimske vojne, ki je v zgodovinopisju znana kot vzhodna vojna ali mala svetovna vojna in ni\u010dta svetovna vojna.\",\"breadcrumb\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/krimska-vojna-pozabljena-0-svetovna-vojna\\\/#breadcrumb\"},\"inLanguage\":\"en-GB\",\"potentialAction\":[{\"@type\":\"ReadAction\",\"target\":[\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/krimska-vojna-pozabljena-0-svetovna-vojna\\\/\"]}]},{\"@type\":\"ImageObject\",\"inLanguage\":\"en-GB\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/krimska-vojna-pozabljena-0-svetovna-vojna\\\/#primaryimage\",\"url\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2026\\\/04\\\/Obleganje-Silistrije-1854-je-serija-treh-slik-triptih-priznanega-ruskega-slikarja-nemskega-rodu-Bogdana-Willewaldeja.jpg\",\"contentUrl\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2026\\\/04\\\/Obleganje-Silistrije-1854-je-serija-treh-slik-triptih-priznanega-ruskega-slikarja-nemskega-rodu-Bogdana-Willewaldeja.jpg\",\"width\":1920,\"height\":1198},{\"@type\":\"BreadcrumbList\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/krimska-vojna-pozabljena-0-svetovna-vojna\\\/#breadcrumb\",\"itemListElement\":[{\"@type\":\"ListItem\",\"position\":1,\"name\":\"Home\",\"item\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/\"},{\"@type\":\"ListItem\",\"position\":2,\"name\":\"Krimska vojna: pozabljena 0. svetovna vojna\"}]},{\"@type\":\"WebSite\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#website\",\"url\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/\",\"name\":\"Zgodovina na dlani\",\"description\":\"Zgodovina je u\u010diteljica \u017eivljenja\",\"publisher\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#organization\"},\"potentialAction\":[{\"@type\":\"SearchAction\",\"target\":{\"@type\":\"EntryPoint\",\"urlTemplate\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/?s={search_term_string}\"},\"query-input\":{\"@type\":\"PropertyValueSpecification\",\"valueRequired\":true,\"valueName\":\"search_term_string\"}}],\"inLanguage\":\"en-GB\"},{\"@type\":\"Organization\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#organization\",\"name\":\"Zgodovina na dlani\",\"url\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/\",\"logo\":{\"@type\":\"ImageObject\",\"inLanguage\":\"en-GB\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#\\\/schema\\\/logo\\\/image\\\/\",\"url\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2023\\\/08\\\/cropped-zgodovinanadlani-logo-2023.webp\",\"contentUrl\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2023\\\/08\\\/cropped-zgodovinanadlani-logo-2023.webp\",\"width\":250,\"height\":66,\"caption\":\"Zgodovina na dlani\"},\"image\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#\\\/schema\\\/logo\\\/image\\\/\"},\"sameAs\":[\"https:\\\/\\\/www.facebook.com\\\/zgodovinanadlani\",\"https:\\\/\\\/x.com\\\/zgodnadlani\"]},{\"@type\":\"Person\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#\\\/schema\\\/person\\\/ad67313aad6d9d4f50ef030a86faa0e7\",\"name\":\"Danijel Osmanagi\u0107\",\"image\":{\"@type\":\"ImageObject\",\"inLanguage\":\"en-GB\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/secure.gravatar.com\\\/avatar\\\/e5cc3740beb92483dc93146595417da3598643d6397c5f013836c560865b893f?s=96&d=mm&r=g\",\"url\":\"https:\\\/\\\/secure.gravatar.com\\\/avatar\\\/e5cc3740beb92483dc93146595417da3598643d6397c5f013836c560865b893f?s=96&d=mm&r=g\",\"contentUrl\":\"https:\\\/\\\/secure.gravatar.com\\\/avatar\\\/e5cc3740beb92483dc93146595417da3598643d6397c5f013836c560865b893f?s=96&d=mm&r=g\",\"caption\":\"Danijel Osmanagi\u0107\"},\"url\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/en\\\/author\\\/danijel-osmanagic\\\/\"}]}<\/script>\n<!-- \/ Yoast SEO plugin. -->","yoast_head_json":{"title":"Krimska vojna: pozabljena 0. svetovna vojna - Zgodovina na dlani","description":"Obele\u017eujemo 170 let od konca krimske vojne, ki je v zgodovinopisju znana kot vzhodna vojna ali mala svetovna vojna in ni\u010dta svetovna vojna.","robots":{"index":"index","follow":"follow","max-snippet":"max-snippet:-1","max-image-preview":"max-image-preview:large","max-video-preview":"max-video-preview:-1"},"canonical":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/krimska-vojna-pozabljena-0-svetovna-vojna\/","og_locale":"en_GB","og_type":"article","og_title":"Krimska vojna: pozabljena 0. svetovna vojna - Zgodovina na dlani","og_description":"Obele\u017eujemo 170 let od konca krimske vojne, ki je v zgodovinopisju znana kot vzhodna vojna ali mala svetovna vojna in ni\u010dta svetovna vojna.","og_url":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/krimska-vojna-pozabljena-0-svetovna-vojna\/","og_site_name":"Zgodovina na dlani","article_publisher":"https:\/\/www.facebook.com\/zgodovinanadlani","article_published_time":"2026-04-19T13:51:47+00:00","article_modified_time":"2026-04-19T22:05:28+00:00","og_image":[{"width":1920,"height":1198,"url":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2026\/04\/Obleganje-Silistrije-1854-je-serija-treh-slik-triptih-priznanega-ruskega-slikarja-nemskega-rodu-Bogdana-Willewaldeja.jpg","type":"image\/jpeg"}],"author":"Danijel Osmanagi\u0107","twitter_misc":{"Written by":"Danijel Osmanagi\u0107","Est. reading time":"9 minutes"},"schema":{"@context":"https:\/\/schema.org","@graph":[{"@type":"Article","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/krimska-vojna-pozabljena-0-svetovna-vojna\/#article","isPartOf":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/krimska-vojna-pozabljena-0-svetovna-vojna\/"},"author":{"name":"Danijel Osmanagi\u0107","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#\/schema\/person\/ad67313aad6d9d4f50ef030a86faa0e7"},"headline":"Krimska vojna: pozabljena 0. svetovna vojna","datePublished":"2026-04-19T13:51:47+00:00","dateModified":"2026-04-19T22:05:28+00:00","mainEntityOfPage":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/krimska-vojna-pozabljena-0-svetovna-vojna\/"},"wordCount":1840,"commentCount":0,"publisher":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#organization"},"image":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/krimska-vojna-pozabljena-0-svetovna-vojna\/#primaryimage"},"thumbnailUrl":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2026\/04\/Obleganje-Silistrije-1854-je-serija-treh-slik-triptih-priznanega-ruskega-slikarja-nemskega-rodu-Bogdana-Willewaldeja.jpg","keywords":["Aleksander II.","Bolnik ob Bosporju","Krim","Krimska vojna","mala svetovna vojna","Napoleon III.","ni\u010dta svetovna vojna","Nikolaj I.","Osmansko cesarstvo","Ruski imperij","Sevastopol","Velika Britanija","vzhodna vojna"],"inLanguage":"en-GB","potentialAction":[{"@type":"CommentAction","name":"Comment","target":["https:\/\/zgodovinanadlani.si\/krimska-vojna-pozabljena-0-svetovna-vojna\/#respond"]}]},{"@type":"WebPage","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/krimska-vojna-pozabljena-0-svetovna-vojna\/","url":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/krimska-vojna-pozabljena-0-svetovna-vojna\/","name":"Krimska vojna: pozabljena 0. svetovna vojna - Zgodovina na dlani","isPartOf":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#website"},"primaryImageOfPage":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/krimska-vojna-pozabljena-0-svetovna-vojna\/#primaryimage"},"image":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/krimska-vojna-pozabljena-0-svetovna-vojna\/#primaryimage"},"thumbnailUrl":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2026\/04\/Obleganje-Silistrije-1854-je-serija-treh-slik-triptih-priznanega-ruskega-slikarja-nemskega-rodu-Bogdana-Willewaldeja.jpg","datePublished":"2026-04-19T13:51:47+00:00","dateModified":"2026-04-19T22:05:28+00:00","description":"Obele\u017eujemo 170 let od konca krimske vojne, ki je v zgodovinopisju znana kot vzhodna vojna ali mala svetovna vojna in ni\u010dta svetovna vojna.","breadcrumb":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/krimska-vojna-pozabljena-0-svetovna-vojna\/#breadcrumb"},"inLanguage":"en-GB","potentialAction":[{"@type":"ReadAction","target":["https:\/\/zgodovinanadlani.si\/krimska-vojna-pozabljena-0-svetovna-vojna\/"]}]},{"@type":"ImageObject","inLanguage":"en-GB","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/krimska-vojna-pozabljena-0-svetovna-vojna\/#primaryimage","url":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2026\/04\/Obleganje-Silistrije-1854-je-serija-treh-slik-triptih-priznanega-ruskega-slikarja-nemskega-rodu-Bogdana-Willewaldeja.jpg","contentUrl":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2026\/04\/Obleganje-Silistrije-1854-je-serija-treh-slik-triptih-priznanega-ruskega-slikarja-nemskega-rodu-Bogdana-Willewaldeja.jpg","width":1920,"height":1198},{"@type":"BreadcrumbList","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/krimska-vojna-pozabljena-0-svetovna-vojna\/#breadcrumb","itemListElement":[{"@type":"ListItem","position":1,"name":"Home","item":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/"},{"@type":"ListItem","position":2,"name":"Krimska vojna: pozabljena 0. svetovna vojna"}]},{"@type":"WebSite","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#website","url":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/","name":"Zgodovina na dlani","description":"Zgodovina je u\u010diteljica \u017eivljenja","publisher":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#organization"},"potentialAction":[{"@type":"SearchAction","target":{"@type":"EntryPoint","urlTemplate":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/?s={search_term_string}"},"query-input":{"@type":"PropertyValueSpecification","valueRequired":true,"valueName":"search_term_string"}}],"inLanguage":"en-GB"},{"@type":"Organization","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#organization","name":"Zgodovina na dlani","url":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/","logo":{"@type":"ImageObject","inLanguage":"en-GB","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#\/schema\/logo\/image\/","url":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2023\/08\/cropped-zgodovinanadlani-logo-2023.webp","contentUrl":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2023\/08\/cropped-zgodovinanadlani-logo-2023.webp","width":250,"height":66,"caption":"Zgodovina na dlani"},"image":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#\/schema\/logo\/image\/"},"sameAs":["https:\/\/www.facebook.com\/zgodovinanadlani","https:\/\/x.com\/zgodnadlani"]},{"@type":"Person","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#\/schema\/person\/ad67313aad6d9d4f50ef030a86faa0e7","name":"Danijel Osmanagi\u0107","image":{"@type":"ImageObject","inLanguage":"en-GB","@id":"https:\/\/secure.gravatar.com\/avatar\/e5cc3740beb92483dc93146595417da3598643d6397c5f013836c560865b893f?s=96&d=mm&r=g","url":"https:\/\/secure.gravatar.com\/avatar\/e5cc3740beb92483dc93146595417da3598643d6397c5f013836c560865b893f?s=96&d=mm&r=g","contentUrl":"https:\/\/secure.gravatar.com\/avatar\/e5cc3740beb92483dc93146595417da3598643d6397c5f013836c560865b893f?s=96&d=mm&r=g","caption":"Danijel Osmanagi\u0107"},"url":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/author\/danijel-osmanagic\/"}]}},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/7989","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/5"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=7989"}],"version-history":[{"count":15,"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/7989\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":8015,"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/7989\/revisions\/8015"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/7992"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=7989"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=7989"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=7989"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}