{"id":8041,"date":"2026-07-19T12:41:55","date_gmt":"2026-07-19T10:41:55","guid":{"rendered":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/?p=8041"},"modified":"2026-07-19T12:41:57","modified_gmt":"2026-07-19T10:41:57","slug":"250-let-zdruzenih-drzav-amerike","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/250-let-zdruzenih-drzav-amerike\/","title":{"rendered":"250 let Zdru\u017eenih dr\u017eav Amerike"},"content":{"rendered":"
\"\"
Slika Johna Trumbulla Razglasitev neodvisnosti<\/em> prikazuje pet\u010dlanski odbor \u2013 Thomasa Jeffersona, Johna Adamsa, Benjamina Franklina, Rogerja Shermana in Roberta Livingstona \u2013, ki Kontinentalnemu kongresu predstavlja osnutek Deklaracije neodvisnosti iz leta 1776. \u010ceprav gre za eno najbolj znanih podob ameri\u0161ke zgodovine, prizor ni dejanski dogodek, saj upodobljeni predstavniki niso bili nikoli vsi hkrati v istem prostoru. Vir: Wikipedia.<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n

Zdru\u017eene dr\u017eave Amerike so 4. julija praznovale 250 let od razglasitve neodvisnosti in ustanovitve dr\u017eave. \u010ceprav je zgodovina ZDA v primerjavi s \u0161tevilnimi evropskimi dr\u017eavami in starodavnimi civilizacijami razmeroma kratka, je dr\u017eava v zadnjih dveh stoletjih postala ena najvplivnej\u0161ih svetovnih sil.<\/strong><\/p>\n\n\n\n\n\n\n\n

V \u0161olskih u\u010dbenikih smo ve\u010dinoma omenjali portugalske in \u0161panske pomor\u0161\u010dake, ki so se v drugi polovici 15. stoletja odpravili iz stare celine po svetovnih morjih predvsem zaradi poslovnih prilo\u017enosti in odkrivanja novih trgovskih poti v Afriko in Azijo, pri \u010demer so nekateri ponesre\u010di kon\u010dali na drugi strani Atlantika v popolnoma neznani celini. Med njimi je bil tudi pomor\u0161\u010dak iz Genove, v slu\u017ebi Kastiljske \u0160panije, Kri\u0161tof Kolumb, ki je oktobra 1492 prispel na Bahame, kar \u0161tejemo za datum odkritja Amerike in tudi za konec srednjega veka v \u0161tevilnih evropskih dr\u017eavah kot.<\/p>\n\n\n\n

Odkritje nove celine<\/strong><\/h5>\n\n\n\n

Amerika kot kontinent je sicer dobila ime po florentinskem raziskovalcu in kartografu Amerigu Vespucciju, ki je dokazal, da gre za popolnoma novo celino in ne za Azijo ali Afriko. O dejanskih prvih kolonistih v Ameriki bi se sicer \u0161e lahko pisalo, saj imamo veliko dokazov, da je Leif Erikson \u017ee pet stoletij pred Kolumbom preko Islandije in Grenlandije pristal v Severni Ameriki ter s svojimi Vikingi pri\u0161el vse do dana\u0161nje meje med ZDA in Kanado. Obstajajo tudi \u0161tevilni miti, ki niso toliko podkrepljeni z dokazi, kot je popotovanje malijskega voditelja Manse Abuja Bakra II, ki naj bi z velikim ladjevjem odrinil preko oceana v zgodnjem 14. stoletju in se ni nikoli vrnil ali zgodba vel\u0161kega princa Madoca, ki naj bi v poznem 12. stoletju odrinil preko oceana in se naselil vse do obmo\u010dja dana\u0161nje zvezne dr\u017eave Tennessee.<\/p>\n\n\n\n

\"\"
Kolonije v Severni Ameriki leta 1750. Vir: Wikipedia.<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n
Prve kolonije in britanska prevlada<\/strong><\/h5>\n\n\n\n

Povest Madoca je predvsem v 16. stoletju izkori\u0161\u010dala angle\u0161ka krona v boju s \u0160panci za kolonizacijo Severne Amerike, saj naj bi za ve\u010d stoletij prehiteli Kolumba, medtem ko je zgodba malijskih pomor\u0161\u010dakov, kot ve\u010dina afri\u0161ke zgodovine, padla v pozabo in lahko le domnevamo, ali so ladje res pri\u0161le do podro\u010dja dana\u0161nje Brazilije in Ju\u017ene Amerike.<\/p>\n\n\n\n

Kakorkoli prvi evropski kolonizatorji na drugi strani Atlantika so bili \u0160panci in Portugalci, kmalu pa so jim sledili \u0161e Francozi in Nizozemci, ki so ustanovili New Amsterdam (dana\u0161nji New York) ter predvsem Angle\u017ei, ki so po zmagi nad \u0161panski armado izkoristili prilo\u017enost in postali glavna pomorska sila ter tudi glavna kolonizatorka v Severni Ameriki.<\/p>\n\n\n\n

Angle\u017ei so na novem kontinentu ustanovili kolonije, ki so pred slabimi \u0161tirimi stoletji imele le nekaj tiso\u010d prebivalcev in so se postopoma za\u010dele \u0161iriti. Vse od zgodnjega 17. stoletja so v Charleston in ostala pristani\u0161\u010da za\u010dele prihajati ladje s su\u017enji, gospodarstvo kolonij in celotne angle\u0161ke dr\u017eave pa je za\u010delo nara\u0161\u010dati.<\/p>\n\n\n\n

Britanski imperij po sedemletni vojni<\/strong><\/h5>\n\n\n\n

Prvobitni naseljenci, ameri\u0161ki Indijanci, so nove prebivalce sprejeli, angle\u0161ka krona pa je izdala ukaz, da se kolonije ne \u0161irijo \u010dez Apala\u0161ko gorovje, saj so \u017ee izrinili Indijance iz novih kolonij in naj ne prihajajo v spore s Francozi, ki so imeli tudi obse\u017ena posestva na novem kontinentu, predvsem na podro\u010dju dana\u0161nje Kanade. Francija in Anglija, ki sta se \u017ee ve\u010d stoletij vojskovali v Evropi, sta tako prenesli svoje dolgoletno rivalstvo na druge celine. Ob izbruhu sedemletne vojne (1756\u20131763), ki jo ob Krimski \u0161tejemo \u017ee za predhodnico svetovnih vojn 20. stoletja, so se boji med Britanijo in Francijo, poleg evropskega boji\u0161\u010da, raz\u0161irili \u0161e na Afriko, Azijo in Severno Ameriko. Britansko-portugalsko-pruska koalicija je v vojni zmagala, Britanija pa je na ra\u010dun Francije pridobila \u0161tevilna ozemlja v Severni Ameriki in postala popoln hegemon na tem podro\u010dju. Vojna je po drugi strani London precej iz\u010drpala, zato je s ciljem, da napolni blagajno, krona za\u010dela z obse\u017enim obdav\u010devanjem vseh svojih kolonij (tudi ameri\u0161kih).<\/p>\n\n\n\n

\"\"
Slika bostonskega pokola leta 1770, ki jo je naslikal Paul Revere in je bolj kot pokol primer uspe\u0161ne revolucionarne propagande. V incidentu je skupina kolonistov obkolila britanske vojake pred carinskim uradom in vanje metala sne\u017ene kepe, kamenje in druge predmete. Eden od vojakov je bil zadet in padel. V zmedi je pri\u0161lo do streljanja, v katerem je umrlo pet protestnikov. Vir: Wikipedia.<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n

Ti postopki so London pripeljali v spore s svojimi kolonijami. Posebej severnoameri\u0161ke, ki so bile gospodarsko v bolj\u0161em polo\u017eaju in so imele avtonomijo, so ostro protestirale proti novim zakonom. Tudi poznej\u0161i avtor ameri\u0161ke deklaracije o neodvisnosti Thomas Jefferson je dejal, da je sodil med britanski kroni najbolj lojalne privr\u017eence, a ta ni nikoli zares poslu\u0161ala njegovih predlogov.<\/p>\n\n\n\n

Pot proti revoluciji<\/strong><\/h5>\n\n\n\n

Protesti proti visokim obdav\u010ditvam in zakonom, ki so prihajali iz Londona, so se vrstili, vrhunec pa dosegli s tendenciozno imenovanim bostonskim pokolom marca 1770. Dve leti kasneje so protestniki izvedli obse\u017ene proteste proti dav\u010dnim ustanovam v New Hampshiru, istega leta pa so za\u010deli se\u017eigati tudi prve ladje britanske carinske uprave.<\/p>\n\n\n\n

Leta 1772 je Britanijo potresla velika ban\u010dna kriza, zaradi katere je skorajda bankrotirala Vzhodnoindijska trgovska dru\u017eba. Leto kasneje je vlada v Londonu v pomo\u010d Vzhodnoindijski dru\u017ebi, ki je imela shranjene ogromne koli\u010dine \u010daja, ki jih ni mogla prodati, sprejela t. i. zakon o \u010daju. Zakon bi \u010daj dru\u017ebe pocenil glede na konkurenco, ki ga je tihotapila, predvsem Nizozemci, v britanske severnoameri\u0161ke kolonije.<\/p>\n\n\n\n

Decembra 1773 so v znak protesta Sinovi svobode, skrivna domoljubna organizacija, ki je od leta 1765 delovala v trinajstih britanskih kolonijah v Severni Ameriki proti zatiranju in nepravi\u010dnemu obdav\u010devanju, angle\u0161ki \u010daj pometali v vodo v bostonskem pristani\u0161\u010du. Dogodek je dobil ime \u00bbbostonska \u010dajanka\u00ab. London je naslednje leto odgovoril s sprejetjem prisilnih zakonov, namenjenih kolektivnemu kaznovanju kolonistov v Massachusettsu, ki so protestirali ali s svojimi dejanji delovali proti zakonu o \u010daju. Nekateri zgodovinarji so te zakone ozna\u010dili kot vojno napoved Londona svojim trinajstim kolonijam. Jeseni 1774 so se kolonije (razen Georgie) sestale na prvem kontinentalnem kongresu zaradi uskladitve skupnega odgovora. Dogovorjene so bile ekonomske sankcije proti Londonu in bojkot dobrin iz Britanije. Aprila 1775 so britanske enote posku\u0161ale razoro\u017eiti koloniste, kar je privedlo do bitk pri Lexingtonu in Concordu, ki ju \u0161tejemo za za\u010detek ameri\u0161ke vojne za neodvisnost.<\/p>\n\n\n\n

\"\"
Britansko obleganje Charlestona maja 1780. Sliko je narisal Alonzo Chappel. Vir: Wikipedia.<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n

George Washington je bil izvoljen za poveljnika novoustanovljenih oboro\u017eenih sil, ki so zdru\u017eile lokalne milice v boju proti britanski vojski. Istega leta pa je kralj Jurij III. razglasil, da so kolonije v stanu upora. Julija 1776 so kolonije razglasile neodvisnost in se uradno odcepile od britanske krone.<\/p>\n\n\n\n

Vojna za neodvisnost<\/strong><\/h5>\n\n\n\n

Pot do dejanske neodvisnosti je bila sicer \u0161e dolga in je morala biti izbojevana na bojnem polju. Sprva so bile ameri\u0161ke \u010dete uspe\u0161ne in so Britance uspele pregnati iz Bostona, a \u017ee naslednje leto so Britanci s serijo zmag na boji\u0161\u010du in obleganjem rojstnega mesta ZDA Filadelfije prisilili Kontinentalni kongres k umiku v Baltimore. Nekaj mesecev kasneje so uporniki vseeno izbojevali zmago v bitki pri Saratogi, kar je prepri\u010dalo Francijo in \u0160panijo, da v boju podprejo novoustanovljeno dr\u017eavo.<\/p>\n\n\n\n

Poleg \u0160panije in Francije so se v boje vklju\u010dili Indijanci. Ve\u010dina se je odlo\u010dila stopiti na stran Londona, saj so se upravi\u010deno bali, kako bo novoustanovljena dr\u017eava delovala in ali se bo \u0161irila \u010dez Apala\u010de. Tudi veliko su\u017enjev se je pridru\u017eilo Britaniji, saj jim je ta obljubljala svobodo. Z obse\u017eno francosko pomo\u010djo, ki je na koncu to dr\u017eavo finan\u010dno iz\u010drpala, kar je bil eden od razlogov za revolucijo leta 1789, so Ameri\u010dani v Virginiji pri Yorktownu popolnoma porazili britanske \u010dete. Jurij III. je bil prisiljen v pogajanja, ki so se kon\u010dala s pari\u0161ko mirovno pogodbo septembra 1783 in formalnim priznanjem neodvisne ZDA.<\/p>\n\n\n\n

\"\"
Deklaracija neodvisnosti. Vir: Wikipedia.<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n
\u0160iritev Zdru\u017eenih dr\u017eav Amerike<\/strong><\/h5>\n\n\n\n

\u010clanek bi bil predolg za branje, \u010de bi nadaljevali z dogodki v Ameriki po vojni za neodvisnosti in vsemi voja\u0161kimi posegi ZDA do dana\u0161njega dne. Dodamo naj le, da so ZDA v zgodnjem 19. stoletju zapletle \u0161e v eno vojno z Britanijo, in sicer v okviru Napoleonskih vojn, kar je pripeljalo do kratkotrajne izgube Washingtona. ZDA so se takrat zavedale, da so ranljive in so leta 1823 izdale t. i. Monroejevo doktrino, s katero so se zavezale, da se ne bodo vme\u0161avale v evropske vojne in zadeve ostalih kolonij v Amerikah, v zameno pa zahtevale, da se evropske sile ne vme\u0161avajo v notranje zadeve ZDA.<\/p>\n\n\n\n

V desetletjih do konca 19. stoletja so se biv\u0161e kolonije, ki so ob neodvisnosti imele dobrih dva milijona prebivalcev, raz\u0161irile vse do Pacifika. Postopek \u0161irjenja ZDA je na eni strani potekal s finan\u010dnimi odkupi ozemelj od Francije, \u0160panije in Rusije, na drugi pa z vojnami proti Mehiki in revolucijami, predvsem teksa\u0161ko. S priklju\u010ditvijo Teksasa in voja\u0161kimi uspehi proti Mehiki se je za\u010del \u0161iriti tudi ameri\u0161ki ponos in izpostavljati ameri\u0161ki na\u010din \u017eivljenja ter ideali svobode in demokracije, ki naj jih v evropskih monarhijah tedaj ne bi bilo. Evropejci so se tako kot njihovi predhodniki pred ve\u010d stoletji, mno\u017ei\u010dno podajal \u010dez ocean, v \u017eelji po novem za\u010detku in bolj\u0161im \u017eivljenjem. Nova ozemlja, \u0161iritev dr\u017eave na ra\u010dun prvotnega indijanskega prebivalstva in gospodarski razvoj, ki je slonel na stoletjih su\u017enjelastni\u0161tva, je ZDA ob za\u010detku I. svetovne vojne postavil v polo\u017eaj svetovne gospodarske velesile. Vsi ti dogodki so vplivali na na\u010din razmi\u0161ljanja in zunanjo politiko ZDA v sodobnem \u010dasu. Ve\u010d o \u0161irjenju ameri\u0161kih idealov izven ZDA pa v bli\u017enji prihodnosti na na\u0161em portalu.<\/p>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Zdru\u017eene dr\u017eave Amerike so 4. julija praznovale 250 let od razglasitve neodvisnosti in ustanovitve dr\u017eave. \u010ceprav je zgodovina ZDA v primerjavi s \u0161tevilnimi evropskimi dr\u017eavami in starodavnimi civilizacijami razmeroma kratka, je dr\u017eava v zadnjih dveh stoletjih postala ena najvplivnej\u0161ih svetovnih sil.<\/p>","protected":false},"author":5,"featured_media":8049,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"_monsterinsights_skip_tracking":false,"_monsterinsights_sitenote_active":false,"_monsterinsights_sitenote_note":"","_monsterinsights_sitenote_category":0,"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[3854,3856,1035,1326,3855,3852,3853],"class_list":["post-8041","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-uncategorized","tag-3854","tag-ameriska-revolucija","tag-bostonski-pokol","tag-britanski-kolonijalni-imperij","tag-deklaracija-neodvisnosti","tag-neodvisnost-zda","tag-zdruzene-drzave-amerike"],"acf":[],"yoast_head":"\n250 let Zdru\u017eenih dr\u017eav Amerike - Zgodovina na dlani<\/title>\n<meta name=\"description\" content=\"Zdru\u017eene dr\u017eave Amerike so 4. julija praznovale 250 let od razglasitve neodvisnosti in ustanovitve dr\u017eave.\" \/>\n<meta name=\"robots\" content=\"index, follow, max-snippet:-1, max-image-preview:large, max-video-preview:-1\" \/>\n<link rel=\"canonical\" href=\"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/250-let-zdruzenih-drzav-amerike\/\" \/>\n<meta property=\"og:locale\" content=\"en_GB\" \/>\n<meta property=\"og:type\" content=\"article\" \/>\n<meta property=\"og:title\" content=\"250 let Zdru\u017eenih dr\u017eav Amerike - Zgodovina na dlani\" \/>\n<meta property=\"og:description\" content=\"Zdru\u017eene dr\u017eave Amerike so 4. julija praznovale 250 let od razglasitve neodvisnosti in ustanovitve dr\u017eave.\" \/>\n<meta property=\"og:url\" content=\"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/250-let-zdruzenih-drzav-amerike\/\" \/>\n<meta property=\"og:site_name\" content=\"Zgodovina na dlani\" \/>\n<meta property=\"article:publisher\" content=\"https:\/\/www.facebook.com\/zgodovinanadlani\" \/>\n<meta property=\"article:published_time\" content=\"2026-07-19T10:41:55+00:00\" \/>\n<meta property=\"article:modified_time\" content=\"2026-07-19T10:41:57+00:00\" \/>\n<meta property=\"og:image\" content=\"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2026\/07\/1920px-Declaration_of_Independence_1819_by_John_Trumbull.jpg\" \/>\n\t<meta property=\"og:image:width\" content=\"1920\" \/>\n\t<meta property=\"og:image:height\" content=\"1261\" \/>\n\t<meta property=\"og:image:type\" content=\"image\/jpeg\" \/>\n<meta name=\"author\" content=\"Danijel Osmanagi\u0107\" \/>\n<meta name=\"twitter:label1\" content=\"Written by\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:data1\" content=\"Danijel Osmanagi\u0107\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:label2\" content=\"Est. reading time\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:data2\" content=\"9 minutes\" \/>\n<script type=\"application\/ld+json\" class=\"yoast-schema-graph\">{\"@context\":\"https:\\\/\\\/schema.org\",\"@graph\":[{\"@type\":\"Article\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/250-let-zdruzenih-drzav-amerike\\\/#article\",\"isPartOf\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/250-let-zdruzenih-drzav-amerike\\\/\"},\"author\":{\"name\":\"Danijel Osmanagi\u0107\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#\\\/schema\\\/person\\\/ad67313aad6d9d4f50ef030a86faa0e7\"},\"headline\":\"250 let Zdru\u017eenih dr\u017eav Amerike\",\"datePublished\":\"2026-07-19T10:41:55+00:00\",\"dateModified\":\"2026-07-19T10:41:57+00:00\",\"mainEntityOfPage\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/250-let-zdruzenih-drzav-amerike\\\/\"},\"wordCount\":1679,\"commentCount\":0,\"publisher\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#organization\"},\"image\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/250-let-zdruzenih-drzav-amerike\\\/#primaryimage\"},\"thumbnailUrl\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2026\\\/07\\\/1920px-Declaration_of_Independence_1819_by_John_Trumbull.jpg\",\"keywords\":[\"1776\",\"ameri\u0161ka revolucija\",\"Bostonski pokol\",\"britanski kolonijalni imperij\",\"Deklaracija neodvisnosti\",\"neodvisnost ZDA\",\"Zdru\u017eene dr\u017eave Amerike\"],\"inLanguage\":\"en-GB\",\"potentialAction\":[{\"@type\":\"CommentAction\",\"name\":\"Comment\",\"target\":[\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/250-let-zdruzenih-drzav-amerike\\\/#respond\"]}]},{\"@type\":\"WebPage\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/250-let-zdruzenih-drzav-amerike\\\/\",\"url\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/250-let-zdruzenih-drzav-amerike\\\/\",\"name\":\"250 let Zdru\u017eenih dr\u017eav Amerike - Zgodovina na dlani\",\"isPartOf\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#website\"},\"primaryImageOfPage\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/250-let-zdruzenih-drzav-amerike\\\/#primaryimage\"},\"image\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/250-let-zdruzenih-drzav-amerike\\\/#primaryimage\"},\"thumbnailUrl\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2026\\\/07\\\/1920px-Declaration_of_Independence_1819_by_John_Trumbull.jpg\",\"datePublished\":\"2026-07-19T10:41:55+00:00\",\"dateModified\":\"2026-07-19T10:41:57+00:00\",\"description\":\"Zdru\u017eene dr\u017eave Amerike so 4. julija praznovale 250 let od razglasitve neodvisnosti in ustanovitve dr\u017eave.\",\"breadcrumb\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/250-let-zdruzenih-drzav-amerike\\\/#breadcrumb\"},\"inLanguage\":\"en-GB\",\"potentialAction\":[{\"@type\":\"ReadAction\",\"target\":[\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/250-let-zdruzenih-drzav-amerike\\\/\"]}]},{\"@type\":\"ImageObject\",\"inLanguage\":\"en-GB\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/250-let-zdruzenih-drzav-amerike\\\/#primaryimage\",\"url\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2026\\\/07\\\/1920px-Declaration_of_Independence_1819_by_John_Trumbull.jpg\",\"contentUrl\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2026\\\/07\\\/1920px-Declaration_of_Independence_1819_by_John_Trumbull.jpg\",\"width\":1920,\"height\":1261,\"caption\":\"Slika Johna Trumbulla Razglasitev neodvisnosti prikazuje pet\u010dlanski odbor \u2013 Thomasa Jeffersona, Johna Adamsa, Benjamina Franklina, Rogerja Shermana in Roberta Livingstona \u2013, ki Kontinentalnemu kongresu predstavlja osnutek Deklaracije neodvisnosti iz leta 1776. \u010ceprav gre za eno najbolj znanih podob ameri\u0161ke zgodovine, prizor ni dejanski dogodek, saj upodobljeni predstavniki niso bili nikoli vsi hkrati v istem prostoru. Vir: Wikipedia.\"},{\"@type\":\"BreadcrumbList\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/250-let-zdruzenih-drzav-amerike\\\/#breadcrumb\",\"itemListElement\":[{\"@type\":\"ListItem\",\"position\":1,\"name\":\"Home\",\"item\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/\"},{\"@type\":\"ListItem\",\"position\":2,\"name\":\"250 let Zdru\u017eenih dr\u017eav Amerike\"}]},{\"@type\":\"WebSite\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#website\",\"url\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/\",\"name\":\"Zgodovina na dlani\",\"description\":\"Zgodovina je u\u010diteljica \u017eivljenja\",\"publisher\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#organization\"},\"potentialAction\":[{\"@type\":\"SearchAction\",\"target\":{\"@type\":\"EntryPoint\",\"urlTemplate\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/?s={search_term_string}\"},\"query-input\":{\"@type\":\"PropertyValueSpecification\",\"valueRequired\":true,\"valueName\":\"search_term_string\"}}],\"inLanguage\":\"en-GB\"},{\"@type\":\"Organization\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#organization\",\"name\":\"Zgodovina na dlani\",\"url\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/\",\"logo\":{\"@type\":\"ImageObject\",\"inLanguage\":\"en-GB\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#\\\/schema\\\/logo\\\/image\\\/\",\"url\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2023\\\/08\\\/cropped-zgodovinanadlani-logo-2023.webp\",\"contentUrl\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2023\\\/08\\\/cropped-zgodovinanadlani-logo-2023.webp\",\"width\":250,\"height\":66,\"caption\":\"Zgodovina na dlani\"},\"image\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#\\\/schema\\\/logo\\\/image\\\/\"},\"sameAs\":[\"https:\\\/\\\/www.facebook.com\\\/zgodovinanadlani\",\"https:\\\/\\\/x.com\\\/zgodnadlani\"]},{\"@type\":\"Person\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#\\\/schema\\\/person\\\/ad67313aad6d9d4f50ef030a86faa0e7\",\"name\":\"Danijel Osmanagi\u0107\",\"image\":{\"@type\":\"ImageObject\",\"inLanguage\":\"en-GB\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/secure.gravatar.com\\\/avatar\\\/e5cc3740beb92483dc93146595417da3598643d6397c5f013836c560865b893f?s=96&d=mm&r=g\",\"url\":\"https:\\\/\\\/secure.gravatar.com\\\/avatar\\\/e5cc3740beb92483dc93146595417da3598643d6397c5f013836c560865b893f?s=96&d=mm&r=g\",\"contentUrl\":\"https:\\\/\\\/secure.gravatar.com\\\/avatar\\\/e5cc3740beb92483dc93146595417da3598643d6397c5f013836c560865b893f?s=96&d=mm&r=g\",\"caption\":\"Danijel Osmanagi\u0107\"},\"url\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/en\\\/author\\\/danijel-osmanagic\\\/\"}]}<\/script>\n<!-- \/ Yoast SEO plugin. -->","yoast_head_json":{"title":"250 let Zdru\u017eenih dr\u017eav Amerike - Zgodovina na dlani","description":"Zdru\u017eene dr\u017eave Amerike so 4. julija praznovale 250 let od razglasitve neodvisnosti in ustanovitve dr\u017eave.","robots":{"index":"index","follow":"follow","max-snippet":"max-snippet:-1","max-image-preview":"max-image-preview:large","max-video-preview":"max-video-preview:-1"},"canonical":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/250-let-zdruzenih-drzav-amerike\/","og_locale":"en_GB","og_type":"article","og_title":"250 let Zdru\u017eenih dr\u017eav Amerike - Zgodovina na dlani","og_description":"Zdru\u017eene dr\u017eave Amerike so 4. julija praznovale 250 let od razglasitve neodvisnosti in ustanovitve dr\u017eave.","og_url":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/250-let-zdruzenih-drzav-amerike\/","og_site_name":"Zgodovina na dlani","article_publisher":"https:\/\/www.facebook.com\/zgodovinanadlani","article_published_time":"2026-07-19T10:41:55+00:00","article_modified_time":"2026-07-19T10:41:57+00:00","og_image":[{"width":1920,"height":1261,"url":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2026\/07\/1920px-Declaration_of_Independence_1819_by_John_Trumbull.jpg","type":"image\/jpeg"}],"author":"Danijel Osmanagi\u0107","twitter_misc":{"Written by":"Danijel Osmanagi\u0107","Est. reading time":"9 minutes"},"schema":{"@context":"https:\/\/schema.org","@graph":[{"@type":"Article","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/250-let-zdruzenih-drzav-amerike\/#article","isPartOf":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/250-let-zdruzenih-drzav-amerike\/"},"author":{"name":"Danijel Osmanagi\u0107","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#\/schema\/person\/ad67313aad6d9d4f50ef030a86faa0e7"},"headline":"250 let Zdru\u017eenih dr\u017eav Amerike","datePublished":"2026-07-19T10:41:55+00:00","dateModified":"2026-07-19T10:41:57+00:00","mainEntityOfPage":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/250-let-zdruzenih-drzav-amerike\/"},"wordCount":1679,"commentCount":0,"publisher":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#organization"},"image":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/250-let-zdruzenih-drzav-amerike\/#primaryimage"},"thumbnailUrl":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2026\/07\/1920px-Declaration_of_Independence_1819_by_John_Trumbull.jpg","keywords":["1776","ameri\u0161ka revolucija","Bostonski pokol","britanski kolonijalni imperij","Deklaracija neodvisnosti","neodvisnost ZDA","Zdru\u017eene dr\u017eave Amerike"],"inLanguage":"en-GB","potentialAction":[{"@type":"CommentAction","name":"Comment","target":["https:\/\/zgodovinanadlani.si\/250-let-zdruzenih-drzav-amerike\/#respond"]}]},{"@type":"WebPage","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/250-let-zdruzenih-drzav-amerike\/","url":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/250-let-zdruzenih-drzav-amerike\/","name":"250 let Zdru\u017eenih dr\u017eav Amerike - Zgodovina na dlani","isPartOf":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#website"},"primaryImageOfPage":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/250-let-zdruzenih-drzav-amerike\/#primaryimage"},"image":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/250-let-zdruzenih-drzav-amerike\/#primaryimage"},"thumbnailUrl":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2026\/07\/1920px-Declaration_of_Independence_1819_by_John_Trumbull.jpg","datePublished":"2026-07-19T10:41:55+00:00","dateModified":"2026-07-19T10:41:57+00:00","description":"Zdru\u017eene dr\u017eave Amerike so 4. julija praznovale 250 let od razglasitve neodvisnosti in ustanovitve dr\u017eave.","breadcrumb":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/250-let-zdruzenih-drzav-amerike\/#breadcrumb"},"inLanguage":"en-GB","potentialAction":[{"@type":"ReadAction","target":["https:\/\/zgodovinanadlani.si\/250-let-zdruzenih-drzav-amerike\/"]}]},{"@type":"ImageObject","inLanguage":"en-GB","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/250-let-zdruzenih-drzav-amerike\/#primaryimage","url":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2026\/07\/1920px-Declaration_of_Independence_1819_by_John_Trumbull.jpg","contentUrl":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2026\/07\/1920px-Declaration_of_Independence_1819_by_John_Trumbull.jpg","width":1920,"height":1261,"caption":"Slika Johna Trumbulla Razglasitev neodvisnosti prikazuje pet\u010dlanski odbor \u2013 Thomasa Jeffersona, Johna Adamsa, Benjamina Franklina, Rogerja Shermana in Roberta Livingstona \u2013, ki Kontinentalnemu kongresu predstavlja osnutek Deklaracije neodvisnosti iz leta 1776. \u010ceprav gre za eno najbolj znanih podob ameri\u0161ke zgodovine, prizor ni dejanski dogodek, saj upodobljeni predstavniki niso bili nikoli vsi hkrati v istem prostoru. Vir: Wikipedia."},{"@type":"BreadcrumbList","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/250-let-zdruzenih-drzav-amerike\/#breadcrumb","itemListElement":[{"@type":"ListItem","position":1,"name":"Home","item":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/"},{"@type":"ListItem","position":2,"name":"250 let Zdru\u017eenih dr\u017eav Amerike"}]},{"@type":"WebSite","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#website","url":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/","name":"Zgodovina na dlani","description":"Zgodovina je u\u010diteljica \u017eivljenja","publisher":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#organization"},"potentialAction":[{"@type":"SearchAction","target":{"@type":"EntryPoint","urlTemplate":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/?s={search_term_string}"},"query-input":{"@type":"PropertyValueSpecification","valueRequired":true,"valueName":"search_term_string"}}],"inLanguage":"en-GB"},{"@type":"Organization","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#organization","name":"Zgodovina na dlani","url":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/","logo":{"@type":"ImageObject","inLanguage":"en-GB","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#\/schema\/logo\/image\/","url":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2023\/08\/cropped-zgodovinanadlani-logo-2023.webp","contentUrl":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2023\/08\/cropped-zgodovinanadlani-logo-2023.webp","width":250,"height":66,"caption":"Zgodovina na dlani"},"image":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#\/schema\/logo\/image\/"},"sameAs":["https:\/\/www.facebook.com\/zgodovinanadlani","https:\/\/x.com\/zgodnadlani"]},{"@type":"Person","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#\/schema\/person\/ad67313aad6d9d4f50ef030a86faa0e7","name":"Danijel Osmanagi\u0107","image":{"@type":"ImageObject","inLanguage":"en-GB","@id":"https:\/\/secure.gravatar.com\/avatar\/e5cc3740beb92483dc93146595417da3598643d6397c5f013836c560865b893f?s=96&d=mm&r=g","url":"https:\/\/secure.gravatar.com\/avatar\/e5cc3740beb92483dc93146595417da3598643d6397c5f013836c560865b893f?s=96&d=mm&r=g","contentUrl":"https:\/\/secure.gravatar.com\/avatar\/e5cc3740beb92483dc93146595417da3598643d6397c5f013836c560865b893f?s=96&d=mm&r=g","caption":"Danijel Osmanagi\u0107"},"url":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/author\/danijel-osmanagic\/"}]}},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/8041","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/5"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=8041"}],"version-history":[{"count":7,"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/8041\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":8048,"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/8041\/revisions\/8048"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/8049"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=8041"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=8041"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=8041"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}