{"id":8066,"date":"2026-09-05T15:23:26","date_gmt":"2026-09-05T13:23:26","guid":{"rendered":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/?p=8066"},"modified":"2026-09-05T19:57:05","modified_gmt":"2026-09-05T17:57:05","slug":"iransko-ameriski-vojna-ali-stoletje-konflikta-med-iranom-in-zahodom","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/iransko-ameriski-vojna-ali-stoletje-konflikta-med-iranom-in-zahodom\/","title":{"rendered":"Iransko-ameri\u0161ka vojna ali stoletje konflikta med Iranom in Zahodom"},"content":{"rendered":"
\"Iransko-ameri\u0161ki
Iransko-ameri\u0161ki konflikt. Ustvarjeno z UI.<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n

Sedanji neposredni voja\u0161ki spopad med Iranom in ZDA ni nastal \u010dez no\u010d, ampak je rezultat skoraj stoletja zapletenih geopoliti\u010dnih prepletov. Od britansko-ameri\u0161kega dr\u017eavnega udara leta 1953 in islamske revolucije 1979 do propada jedrskega sporazuma ter zadnje stopnjevane vojne \u2013 spoznajte klju\u010dne zgodovinske prelomnice, ki razkrivajo, zakaj je ta bli\u017enjevzhodni konflikt tako te\u017eko re\u0161ljiv.<\/strong><\/p>\n\n\n\n\n\n\n\n

Iran med drugo svetovno vojno<\/strong>
Ob za\u010detku konflikta v Evropi leta 1939<\/a> je Iranu vladal Reza \u0161ah Pahlavi. V mednarodni politiki je uspe\u0161no balansiral med vsemi svetovnimi silami. V regiji je bila \u017ee desetletja dejavna Velika Britanija, po I. svetovni vojni<\/a> je na severu nastala Sovjetska zveza<\/a>, v igro pa je tedaj vstopila tudi Nem\u010dija, ki je vzpostavila dobre odnose z Iranom. V dr\u017eavi so delali nem\u0161ki in\u017eenirji, dr\u017eava je dobivala napredno nem\u0161ko tehnologijo in Hitler je na Iran gledal kot na potencialnega zaveznika v boju proti Britaniji, s ciljem mogo\u010de priti vse do Indije.<\/p>\n\n\n\n

\"\"\/
Reza \u0161ah Pahlavi. Vir: Wikipedija.<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n

Po nem\u0161kem napadu na Sovjetsko zvezo junija 1941<\/a> so se razmere dramati\u010dno spremenile. Velika Britanija in Sovjetska zveza sta sklenile obrambni sporazum<\/a> in avgusta 1941 napadli in okupirali Iran. Eden klju\u010dnih razlogov je bil vzpostaviti zanesljivo oskrbovalno pot za Sovjetsko zvezo, poleg tega pa za\u0161\u010dititi britanske naftne interese in omejiti nem\u0161ki vpliv v dr\u017eavi.<\/p>\n\n\n\n

Reza \u0161ah je bil prisiljen odstopiti in na \u010delo dr\u017eave je pri\u0161el njegov sin Mohamed Reza Pahlavi. Kot mlad voditelj se je uklonil pritisku in tekom vojne sodeloval z obema silama. Po koncu II. svetovne vojne <\/a>pa so Iranci za\u010deli spra\u0161evati, kdaj bosta Moskva in London odstranila svoje voja\u0161ke sile iz dr\u017eave.<\/p>\n\n\n\n

Sovjetska zveza je za\u010dela umik leta 1946. Politi\u010dne tvorbe s sovjetskim politi\u010dnim sistemom v delih Irana, kjer so \u017eiveli Kurdi ter Azeri, so bile postopoma ukinjene. Britanci, po drugi strani tradicionalno prisotni v regiji, predvsem s svojim kapitalom, niso \u017eeleli zapustiti dr\u017eave. Na iransko vodstvo so pritiskali, to pa se je odlo\u010dilo, da bo v novem obdobju zgodovine, hladni vojni, stopilo na stran Zahoda.<\/p>\n\n\n\n

Britanska in ameri\u0161ka podjetja so prevzeli pomemben del gospodarstva, predvsem nadzora nad izvozom nafte, \u0161ah pa je narodu obljubil blagostanje in napredek.<\/p>\n\n\n\n

Tega pa ni bilo.<\/p>\n\n\n\n

Nacionalizacija nafte in Mosadek<\/strong><\/h5>\n\n\n\n

Zahodna podjetja so Iranu pustile manj kot 10 odstotkov prihodkov od prodaje nafte, krog okoli \u0161aha se je bogatil in v dr\u017eavi se je formirala opozicija, t. i. Nacionalni front, na \u010delu katerega je bil karizmati\u010dni Mohamed Mosadek (Mohammad Mosaddegh). Nacionalni front je vztrajal pri kontroli dr\u017eave nad gospodarstvom, nacionalizaciji nafte ter omejitvi \u0161ahove mo\u010di in postopni transformaciji v ustavno monarhijo.<\/p>\n\n\n\n

\"\"
Mohamed Mosadek se klanja Mohamedu Rezi Pahlaviju. Vir: Wikipedija.<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n

Iranski parlament je marca 1951 izglasoval nacionalizacijo naftnih bogastev, naslednji mesec pa je Mosadek postal predsednik vlade. Bolj kot \u0161aha je razvoj situacije razjezil London, ki je uvedel ekonomske sankcije proti Iranu, prepovedal nakup njegove nafte, \u0161tevilni specialisti pa so zapustili dr\u017eavo.<\/p>\n\n\n\n

Dr\u017eava, proti kateri je Zahod uvedel ekonomski embargo, torej ni imela kam izva\u017eati nafte, kar je pripeljalo do gospodarske krize in prekinitve diplomatskih odnosov z Londonom. Mosadek se je kljub temu odlo\u010dil vztrajati pri nacionalizaciji. Spor z Veliko Britanijo je postopoma postal tudi vpra\u0161anje odnosa med Iranom in ZDA.<\/p>\n\n\n\n

Dr\u017eavni udar leta 1953<\/strong><\/h5>\n\n\n\n

Mohamed Reza Pahlavi je avgusta 1953 ob podpori zahodnih obve\u0161\u010devalnih slu\u017eb posku\u0161al odstraniti Mosadeka. Prvi poskus dr\u017eavnega udara je propadel, \u0161ah pa je moral za kratek \u010das zapustiti dr\u017eavo, Mosadek se je za pomo\u010d obrnil na Moskvo, kar je Zahod prepri\u010dalo, da je \u010das za bolj drasti\u010dne ukrepe.<\/p>\n\n\n\n

Ameri\u0161ke in britanske obve\u0161\u010devalne slu\u017ebe so pripravile operacijo Ajax in avgusta 1953 izvedle drugi, uspe\u0161ni dr\u017eavni udar. Podkupili so \u010dlane parlamenta, nekatere novinarje in druge vplivne posameznike, del prebivalstva se je pognal na ulice in general Zahedi je odstranil Mosadeka z oblasti.<\/p>\n\n\n\n

\u0160ah se je vrnil v dr\u017eavo. Mosadeka sicer niso poslali v zapor, je pa do konca \u017eivljenja pre\u017eivel v hi\u0161nem priporu. Gospodarstvo je bilo ponovno reorganizirano, Iran pa je postal eden glavnih zahodnih zaveznikov v regiji.<\/p>\n\n\n\n

Kljub navidezni zmagi pa je Zahod tedaj naredil pomembno strate\u0161ko napako. Pu\u010d je mo\u010dno okrepil prepri\u010danje \u0161tevilnih Irancev, da Zahodu ni mogo\u010de zaupati in da na Iran gledajo kot na dr\u017eavo, ki jo lahko po potrebi politi\u010dno obvladujejo. To je za \u0161tevilne predstavnike naroda s tako dolgo zgodovino bilo nesprejemljivo.<\/p>\n\n\n\n

Protizahodno razpolo\u017eenje je v Iranu sicer obstajalo \u017ee prej, vendar je dogajanje leta 1953 postalo eden klju\u010dnih zgodovinskih temeljev poznej\u0161ega nezaupanja med Iranom in Zahodom.<\/p>\n\n\n\n

\u0160ah, modernizacija in opozicija<\/strong><\/h5>\n\n\n\n
\"\"
Vrnitev Rukolaha Homeinija v Iran leta 1979. Vir: Wikipedija.<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n

Z zahodno podporo in mo\u010dno tajno policijo je \u0161ah postopoma vzpostavil avtoritarni re\u017eim, ki pa je navzven pogosto dajal precej druga\u010den obraz. Razko\u0161ne ve\u010derje, zabave, \u017eenske v kopalkah, popivanje na ulicah \u2013 vsi ti prizori so bili na Zahodu pogosto opevani in opisovani kot podoba moderne in svobodne iranske dru\u017ebe. Teheran so zato nekateri imenovali kar Pariz Bli\u017enjega vzhoda. V Iranu je nastopil celo slavni pevec Frank Sinatra.<\/p>\n\n\n\n

Ameri\u010dani so finan\u010dno in logisti\u010dno podpirali iransko vojsko, leta 1957 pa je pri\u0161lo do ameri\u0161ko-iranskega dogovora o razvoju jedrske energije, kar je bil za\u010detek iranskega jedrskega programa.<\/p>\n\n\n\n

A izven ve\u010djih mest so bile mno\u017eice nezadovoljne z razvojem dr\u017eave. Modernizacija je prina\u0161ala velike spremembe, vendar so se ob njej pove\u010devale tudi socialne razlike, politi\u010dna represija in ob\u010dutek, da dr\u017eava izgublja del svoje tradicionalne identitete.<\/p>\n\n\n\n

Vodstvo opozicije je prevzel klerik Rukolah Homeini. Pridigal je, da dr\u017eava ni uspela kot Perzijski imperij, niti kot ustavna monarhija, tudi kratki eksperimenti s sovjetsko oblastjo niso uspeli, predvsem pa ne \u0161ahova diktatura, ki jo je podpiral Zahod. Odgovor naj bi bila islamska \u0161iitska revolucija, kar je padlo na plodna tla pri \u0161tevilnih, tudi sekularnih krogih dru\u017ebe, ki so bili nezadovoljni s \u0161ahovim re\u017eimom in dru\u017ebenimi spremembami. Homeini je moral zaradi svojih aktivnosti zapustiti dr\u017eavo in se je nastanil v Parizu, od koder je vplival na dogajanje v dr\u017eavi in po\u0161iljal sporo\u010dila v boju proti \u0161ahu.<\/p>\n\n\n\n

Revolucija leta 1979<\/strong><\/h5>\n\n\n\n

Januarja 1979 so se na francoskem prekomorskem ozemlju Gvadelup sestali zahodni voditelji: francoski predsednik Val\u00e9ry Giscard d’Estaing, ameri\u0161ki predsednik Jimmy Carter, zahodnonem\u0161ki kancler Helmut Schmidt in britanski premier James Callaghan.<\/p>\n\n\n\n

Na sre\u010danju so razpravljali tudi o polo\u017eaju v Iranu. \u0160ahov re\u017eim je bil o\u010ditno pred propadom, Zahod pa je moral oceniti, kako se odzvati na hitro spreminjajo\u010de se razmere. Kaj je bil razlog, da so se tako lahko odrekli \u0161ahu po toliko desetletjih, ni povsem jasno.<\/p>\n\n\n\n

Ena od razlag je, da so menili, da Homeini zaradi svoje starosti ne bo mogel sam voditi revolucije in vzpostaviti stabilnega re\u017eima ter da bo prisiljen deliti oblast z drugimi skupinami, ki so nasprotovale \u0161ahu. Druga mo\u017enost je, da so zahodne dr\u017eave pri\u010dakovale, da bodo v Iranu dobile novega sodelavca oziroma vsaj re\u017eim, s katerim bi bilo mogo\u010de sodelovati. Na\u010drt se jim ni posre\u010dil.<\/p>\n\n\n\n

Homeini se je v dr\u017eavo vrnil 1. februarja 1979 in milijoni so ga navdu\u0161eno pri\u010dakali. Zdru\u017eeni islamisti, komunisti in socialisti ter civilna dru\u017eba so se pognali na ulice in v nekaj tednih je bila monarhija ukinjena, aprila pa je bila razgla\u0161ena Islamska republika. V nekaj mesecih je nova oblast uti\u0161ala oziroma odstranila vse ostale politi\u010dne sile, ki so prej nasprotovale \u0161ahu.<\/p>\n\n\n\n

\"\"
Iranski \u0161tudenti med napadom na ameri\u0161ko veleposlani\u0161tvo v Teheranu. Vir: Wikipedija.<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n

Kljub skepsi do novega re\u017eima je Zahod \u0161e vedno upal, da bo v Iranu dobil zaveznika v boju proti ateisti\u010dni Sovjetski zvezi, ki jo je novi re\u017eim prav tako preziral.<\/p>\n\n\n\n

Kriza talcev<\/strong><\/h5>\n\n\n\n

Vse utvare, da se bo z novim vodstvom v Iranu dalo sodelovati, so se razblinile novembra 1979, ko je skupina islamisti\u010dnih \u0161tudentov zavzela ameri\u0161ko veleposlani\u0161tvo v Teheranu in ve\u010d deset diplomatov ter civilistov vzela za talce. Kriza je trajala 444 dni in je mo\u010dno zaznamovala odnose med ZDA in Iranom. Del diplomatov je s pomo\u010djo Kanad\u010danov uspel zapustiti dr\u017eavo, ostale pa so posku\u0161ali re\u0161iti v operaciji Orlov krempelj, v kateri so sodelovali helikopterji in specialne enote. Na\u010drt je popolnoma propadel, ZDA pa so bile na mednarodnem podro\u010dju mo\u010dno osramo\u010dene.<\/p>\n\n\n\n

Jimmy Carter je novembra 1980 izgubil predsedni\u0161ke volitve, na katerih je zmagal Ronald Reagan. Kriza talcev je pomembno prispevala k Carterjevemu politi\u010dnemu porazu, \u010deprav zgodovinarji opozarjajo, da ni bila edini razlog za Reaganovo zmago. Pomembni so bili tudi gospodarska kriza, visoka inflacija in \u0161ir\u0161e nezadovoljstvo s Carterjevim predsedovanjem. Zgodovinarji menijo, da v kolikor ne bi bilo krize z talci v veleposlani\u0161tvu, bi Carter lahko zmagal volitve, Reagan ne bi nikoli postal predsednik, in izhod hladne vojne ter vse po njenem koncu bi se lahko izteklo popolnoma druga\u010de.<\/p>\n\n\n\n

Iranski \u0161tudenti so v zameno za izpustitev diplomatov zahtevali vrnitev \u0161aha v domovino, da bi mu sodili. Toda le nekaj mesecev kasneje je Mohamed Reza Pahlavi umrl v Kairu. Talci so bili na koncu izpu\u0161\u010deni januarja 1981, na dan Reaganovega nastopa funkcije predsednika.<\/p>\n\n\n\n

Medtem se je leta 1980 Iran zapletel tudi v vojno z Irakom. Sadam Husein, ki je \u017eelel prepre\u010diti \u0161irjenje islamske, predvsem \u0161iitske revolucije v regiji, je bil pomemben partner Zahoda. ZDA in druge zahodne dr\u017eave so Irak v razli\u010dnih obdobjih podpirale, obenem pa so ZDA v okviru poznej\u0161e afere Iran-Contra tajno prodajale oro\u017eje tudi Iranu.<\/p>\n\n\n\n

\"\"
Vrhovni islamski voditelj Irana ajatola Ali Hamenej med vojno z Irakom. Vir: Wikipedija.<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n

Iran je po revoluciji obenem podpiral razli\u010dne afganistanske islamisti\u010dne skupine v boju proti sovjetski vojski<\/a>. To je bilo posebej izrazito pri \u0161iitskih skupinah, ki so imele sede\u017e ali podporne mre\u017ee v Iranu.<\/p>\n\n\n\n

Konec hladne vojne in vzpon Irana<\/strong><\/h5>\n\n\n\n

Leta 1988 se je kon\u010dala iransko-ira\u0161ka vojna, ki ni prinesla zmagovalca. Husein je od nekdanjega zahodnega partnerja postopoma postal njihov sovra\u017enik, vlada v Teheranu pa je ostala na oblasti.<\/p>\n\n\n\n

Kljub smrti Homeinija leta 1989, je umik sovjetskih enot iz Afganistana <\/a>istega leta in konec socialisti\u010dne vlade v Kabulu leta 1992 predstavljal regionalno zmago za Iran. Konec hladne vojne pa Iranu ni prinesel gospodarskega razvoja. Dr\u017eava, ozna\u010dena kot podpornica izvoza terorizma je ostala izolirana in se je skupaj z manj\u0161im \u0161tevilom dr\u017eav, kot sta Kuba in Severna Koreja, zna\u0161la na robu mednarodnega sistema.<\/p>\n\n\n\n

V Teheranu je jedrski program dobival vse ve\u010dji strate\u0161ki pomen. Izku\u0161nja iransko-ira\u0161ke vojne, v kateri je Irak uporabljal kemi\u010dno oro\u017eje, iranska osamljenost in obstoj jedrskega oro\u017eja pri regionalnih tekmecih so bili pomembni dejavniki pri nadaljevanju iranskega jedrskega programa. To je poleg drugih dejavnikov razjezilo regionalnega tekmeca Izrael, saj je v Izraelu obstajal mo\u010dan strah pred mo\u017enostjo, da bi Iran razvil jedrsko oro\u017eje.<\/p>\n\n\n\n

\"\"
Plinska rafinerija v Iranu. Vir: Wikipedija.<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n

Iran je medtem po ameri\u0161ki invaziji na Irak leta 2003<\/a> in odstranitvi Sadama Huseina z oblasti dobil novo prilo\u017enost za \u0161iritev svojega vpliva. Ustvaril se je t. i. \u0161iitski polmesec, ki se je raztezal od Irana preko Iraka do Libanona, kjer deluje mo\u010dno \u0161iitsko gibanje Hezbolah, pa vse do Sirije, kjer je tedaj vladala alavitska dru\u017eina Asad.<\/p>\n\n\n\n

Iran je ob arabski pomladi (2010-2012) \u0161e pove\u010dal svoj vpliv. Podprl je Hutijce v Jemnu in \u0161iitske skupine v Bahrajnu. Tam je upor s pomo\u010djo savdijskih sil zatrl bahrajnski re\u017eim. Iran je tako postal ena od pomembnej\u0161ih regionalnih sil, kar je Izrael \u0161e bolj vznemirilo.<\/p>\n\n\n\n

Jedrski sporazum in Trumpov umik<\/strong><\/h5>\n\n\n\n

ZDA so se zavedale mo\u017enosti regionalnega konflikta. Obamova administracija je ob sodelovanju Rusije, Kitajske in evropskih dr\u017eav leta 2015 z Iranom sklenila jedrski sporazum JCPOA. Sporazum ni bil mirovni dogovor. Njegov namen je bil omejiti iranski jedrski program, pove\u010dati mednarodni nadzor nad njim in v zameno postopoma odpraviti oziroma omiliti jedrske sankcije. Iran je sprejel pomembne omejitve pri bogatenju urana in nadzor Mednarodne agencije za atomsko energijo.<\/p>\n\n\n\n

Naslednja, Trumpova, administracija je leta 2018 od sporazuma odstopila in ponovno uvedla ameri\u0161ke sankcije proti Iranu. V Iranu je ponovno prevladalo mnenje, da se Zahodu ne da zaupati.<\/p>\n\n\n\n

Iran, Izrael in nova regionalna vojna<\/strong><\/h5>\n\n\n\n

Z za\u010detkom vojne v Ukrajini leta 2022, ki je oslabila Rusijo, so se v Izraelu odlo\u010dili, da izkoristijo trenutne geopoliti\u010dne razmere in posku\u0161ajo odstraniti iransko \u00bbgro\u017enjo\u00ab.<\/p>\n\n\n\n

\"\"
Izraelska lovska letala med napadom na Iran junija 2025. Vir: Wikipedija.<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n

Sprva so v seriji napadov mo\u010dno oslabili \u0161iitsko gibanje Hezbolah kot glavnega zaveznika Irana v Libanonu. Leta 2024 je pri\u0161lo do padca vlade Ba\u0161arja al Asada v Siriji. Asad je decembra 2024 pobegnil iz dr\u017eave, uporni\u0161ke sile pa so prevzele Damask. S tem je Iran izgubil enega svojih najpomembnej\u0161ih regionalnih zaveznikov.<\/p>\n\n\n\n

Iran je tako izgubil pomemben del svoje regionalne mre\u017ee, z vrnitvijo Trumpa v Belo hi\u0161o pa je Izrael dobil \u0161e bolj zvestega zaveznika v ZDA kot prej. Junija 2025 so Izrael in Iran vstopili v neposreden voja\u0161ki spopad, ki je trajal dvanajst dni. V konflikt so se nato vklju\u010dile tudi ZDA.<\/p>\n\n\n\n

Po posredovanjih drugih sil je pri\u0161lo do prenehanja sovra\u017enosti, Iran pa se je po obse\u017enih izgubah v letalstvu in proti-zra\u010dni obrambi za\u010del pripravljati na nov spopad, saj je predvideval, da gre dejansko le za premirje.<\/p>\n\n\n\n

Vojna leta 2026<\/strong><\/h5>\n\n\n\n

Do novih sovra\u017enosti je ponovno pri\u0161lo 28. februarja 2026. V ameri\u0161ko-izraelskih napadih je bil ubit tudi vrhovni islamski voditelj Irana ajatola Ali Hamenej. ZDA in Izrael so pri\u010dakovali, da se bodo po dr\u017eavi za\u010deli protesti, ki bodo strmoglavili Islamsko republiko ter morda zahtevali vrnitev Reze Pahlavija, najstarej\u0161ega sina nekdanjega \u0161aha.<\/p>\n\n\n\n

Do tega ni pri\u0161lo. Protesti so bili omejeni, represivni aparat jih je hitro zadu\u0161il. Bilo je tudi manj upora med manj\u0161inami, predvsem kurdsko in azersko. Iran je obenem pokazal svojo voja\u0161ko mo\u010d in z napadi z balisti\u010dnimi raketami povzro\u010dil \u0161kodo ameri\u0161kim in izraelskim silam ter dr\u017eavam v regiji, v katerih imajo ZDA svoje voja\u0161ke baze.<\/p>\n\n\n\n

\"\"
Posledice ameri\u0161kega napada na Teheran 3. marca 2026. Vir: Wikipedija.<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n

Uspe\u0161ni iranski obrambi je pripomogla tudi ruska in kitajska pomo\u010d. Obe dr\u017eavi sta imele interes prepre\u010diti popoln zlom Irana, ene pomembnej\u0161ih \u010dlanic skupine BRICS.<\/p>\n\n\n\n

Iran je obenem mo\u010dno omejil promet skozi Hormu\u0161ko o\u017eino, skozi katero je pred vojno potekala pribli\u017eno petina svetovnega prometa z nafto in pomemben del svetovne trgovine z uteko\u010dinjenim zemeljskim plinom. O\u017eina je zato postala eden glavnih strate\u0161kih vzvodov Irana v pogajanjih z ZDA.<\/p>\n\n\n\n

Konflikt brez konca<\/strong><\/h5>\n\n\n\n

\u0160est mesecev po za\u010detku vojne Iran \u0161e vedno ni padel, Islamska republika je pre\u017eivela izgubo svojega vrhovnega voditelja, ZDA in Izrael pa niso dosegli vseh ciljev, ki so jih postavili na za\u010detku konflikta. Po smrti Alija Hameneja je novi vrhovni voditelj postal njegov sin Mod\u017etaba Hamenej, vendar je zaradi varnostnih razlogov ostal ve\u010dinoma skrit pred javnostjo.<\/p>\n\n\n\n

Korenine dana\u0161njega konflikta zato niso samo v jedrskem programu ali dogodkih zadnjih let. Segajo skozi skoraj stoletje odnosov med Iranom in Zahodom \u2013 od britanskega in sovjetskega poseganja v Iran med drugo svetovno vojno, dr\u017eavnega udara leta 1953, \u0161ahovega re\u017eima in islamske revolucije leta 1979 do jedrskega spora, regionalnega tekmovanja med Iranom in Izraelom ter dana\u0161nje neposredne vojne.<\/p>\n\n\n\n

\u010ce \u017eelimo razumeti, zakaj je dana\u0161nji konflikt tako te\u017eko re\u0161ljiv, moramo razumeti tudi to zgodovino.<\/p>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Sedanji neposredni voja\u0161ki spopad med Iranom in ZDA ni nastal \u010dez no\u010d, ampak je rezultat skoraj stoletja zapletenih geopoliti\u010dnih prepletov. Od britansko-ameri\u0161kega dr\u017eavnega udara leta 1953 in islamske revolucije 1979 do propada jedrskega sporazuma ter zadnje stopnjevane vojne \u2013 spoznajte klju\u010dne zgodovinske prelomnice, ki razkrivajo, zakaj je ta bli\u017enjevzhodni konflikt tako te\u017eko re\u0161ljiv.<\/p>","protected":false},"author":5,"featured_media":8085,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"_monsterinsights_skip_tracking":false,"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[1419,925,3869,3865,3866,3867,1027,3868,831,832],"class_list":["post-8066","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-uncategorized","tag-bliznji-vzhod","tag-hladna-vojna","tag-homeini","tag-iran","tag-iransko-ameriska-vojna","tag-islamska-revolucija","tag-izrael","tag-pahlavi","tag-sovjetska-zveza","tag-zda"],"acf":[],"yoast_head":"\nIransko-ameri\u0161ka vojna ali stoletje konflikta med Iranom in Zahodom - Zgodovina na dlani<\/title>\n<meta name=\"description\" content=\"Sedanji neposredni voja\u0161ki spopad med Iranom in ZDA ni nastal \u010dez no\u010d, ampak je rezultat skoraj stoletja zapletenih geopoliti\u010dnih prepletov.\" \/>\n<meta name=\"robots\" content=\"index, follow, max-snippet:-1, max-image-preview:large, max-video-preview:-1\" \/>\n<link rel=\"canonical\" href=\"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/iransko-ameriski-vojna-ali-stoletje-konflikta-med-iranom-in-zahodom\/\" \/>\n<meta property=\"og:locale\" content=\"en_GB\" \/>\n<meta property=\"og:type\" content=\"article\" \/>\n<meta property=\"og:title\" content=\"Iransko-ameri\u0161ka vojna ali stoletje konflikta med Iranom in Zahodom - Zgodovina na dlani\" \/>\n<meta property=\"og:description\" content=\"Sedanji neposredni voja\u0161ki spopad med Iranom in ZDA ni nastal \u010dez no\u010d, ampak je rezultat skoraj stoletja zapletenih geopoliti\u010dnih prepletov.\" \/>\n<meta property=\"og:url\" content=\"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/iransko-ameriski-vojna-ali-stoletje-konflikta-med-iranom-in-zahodom\/\" \/>\n<meta property=\"og:site_name\" content=\"Zgodovina na dlani\" \/>\n<meta property=\"article:publisher\" content=\"https:\/\/www.facebook.com\/zgodovinanadlani\" \/>\n<meta property=\"article:published_time\" content=\"2026-09-05T13:23:26+00:00\" \/>\n<meta property=\"article:modified_time\" content=\"2026-09-05T17:57:05+00:00\" \/>\n<meta property=\"og:image\" content=\"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2026\/09\/image_2026-09-05_152110868.png\" \/>\n\t<meta property=\"og:image:width\" content=\"1024\" \/>\n\t<meta property=\"og:image:height\" content=\"559\" \/>\n\t<meta property=\"og:image:type\" content=\"image\/png\" \/>\n<meta name=\"author\" content=\"Danijel Osmanagi\u0107\" \/>\n<meta name=\"twitter:label1\" content=\"Written by\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:data1\" content=\"Danijel Osmanagi\u0107\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:label2\" content=\"Est. reading time\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:data2\" content=\"13 minutes\" \/>\n<script type=\"application\/ld+json\" class=\"yoast-schema-graph\">{\"@context\":\"https:\\\/\\\/schema.org\",\"@graph\":[{\"@type\":\"Article\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/iransko-ameriski-vojna-ali-stoletje-konflikta-med-iranom-in-zahodom\\\/#article\",\"isPartOf\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/iransko-ameriski-vojna-ali-stoletje-konflikta-med-iranom-in-zahodom\\\/\"},\"author\":{\"name\":\"Danijel Osmanagi\u0107\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#\\\/schema\\\/person\\\/ad67313aad6d9d4f50ef030a86faa0e7\"},\"headline\":\"Iransko-ameri\u0161ka vojna ali stoletje konflikta med Iranom in Zahodom\",\"datePublished\":\"2026-09-05T13:23:26+00:00\",\"dateModified\":\"2026-09-05T17:57:05+00:00\",\"mainEntityOfPage\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/iransko-ameriski-vojna-ali-stoletje-konflikta-med-iranom-in-zahodom\\\/\"},\"wordCount\":2608,\"commentCount\":0,\"publisher\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#organization\"},\"image\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/iransko-ameriski-vojna-ali-stoletje-konflikta-med-iranom-in-zahodom\\\/#primaryimage\"},\"thumbnailUrl\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2026\\\/09\\\/image_2026-09-05_152110868.png\",\"keywords\":[\"Bli\u017enji vzhod\",\"hladna vojna\",\"Homeini\",\"Iran\",\"iransko-ameri\u0161ka vojna\",\"islamska revolucija\",\"Izrael\",\"Pahlavi\",\"Sovjetska zveza\",\"ZDA\"],\"inLanguage\":\"en-GB\",\"potentialAction\":[{\"@type\":\"CommentAction\",\"name\":\"Comment\",\"target\":[\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/iransko-ameriski-vojna-ali-stoletje-konflikta-med-iranom-in-zahodom\\\/#respond\"]}]},{\"@type\":\"WebPage\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/iransko-ameriski-vojna-ali-stoletje-konflikta-med-iranom-in-zahodom\\\/\",\"url\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/iransko-ameriski-vojna-ali-stoletje-konflikta-med-iranom-in-zahodom\\\/\",\"name\":\"Iransko-ameri\u0161ka vojna ali stoletje konflikta med Iranom in Zahodom - Zgodovina na dlani\",\"isPartOf\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#website\"},\"primaryImageOfPage\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/iransko-ameriski-vojna-ali-stoletje-konflikta-med-iranom-in-zahodom\\\/#primaryimage\"},\"image\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/iransko-ameriski-vojna-ali-stoletje-konflikta-med-iranom-in-zahodom\\\/#primaryimage\"},\"thumbnailUrl\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2026\\\/09\\\/image_2026-09-05_152110868.png\",\"datePublished\":\"2026-09-05T13:23:26+00:00\",\"dateModified\":\"2026-09-05T17:57:05+00:00\",\"description\":\"Sedanji neposredni voja\u0161ki spopad med Iranom in ZDA ni nastal \u010dez no\u010d, ampak je rezultat skoraj stoletja zapletenih geopoliti\u010dnih prepletov.\",\"breadcrumb\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/iransko-ameriski-vojna-ali-stoletje-konflikta-med-iranom-in-zahodom\\\/#breadcrumb\"},\"inLanguage\":\"en-GB\",\"potentialAction\":[{\"@type\":\"ReadAction\",\"target\":[\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/iransko-ameriski-vojna-ali-stoletje-konflikta-med-iranom-in-zahodom\\\/\"]}]},{\"@type\":\"ImageObject\",\"inLanguage\":\"en-GB\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/iransko-ameriski-vojna-ali-stoletje-konflikta-med-iranom-in-zahodom\\\/#primaryimage\",\"url\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2026\\\/09\\\/image_2026-09-05_152110868.png\",\"contentUrl\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2026\\\/09\\\/image_2026-09-05_152110868.png\",\"width\":1024,\"height\":559,\"caption\":\"Iransko-ameri\u0161ki konflikt. Ustvarjeno z UI.\"},{\"@type\":\"BreadcrumbList\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/iransko-ameriski-vojna-ali-stoletje-konflikta-med-iranom-in-zahodom\\\/#breadcrumb\",\"itemListElement\":[{\"@type\":\"ListItem\",\"position\":1,\"name\":\"Home\",\"item\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/\"},{\"@type\":\"ListItem\",\"position\":2,\"name\":\"Iransko-ameri\u0161ka vojna ali stoletje konflikta med Iranom in Zahodom\"}]},{\"@type\":\"WebSite\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#website\",\"url\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/\",\"name\":\"Zgodovina na dlani\",\"description\":\"Zgodovina je u\u010diteljica \u017eivljenja\",\"publisher\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#organization\"},\"potentialAction\":[{\"@type\":\"SearchAction\",\"target\":{\"@type\":\"EntryPoint\",\"urlTemplate\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/?s={search_term_string}\"},\"query-input\":{\"@type\":\"PropertyValueSpecification\",\"valueRequired\":true,\"valueName\":\"search_term_string\"}}],\"inLanguage\":\"en-GB\"},{\"@type\":\"Organization\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#organization\",\"name\":\"Zgodovina na dlani\",\"url\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/\",\"logo\":{\"@type\":\"ImageObject\",\"inLanguage\":\"en-GB\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#\\\/schema\\\/logo\\\/image\\\/\",\"url\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2023\\\/08\\\/cropped-zgodovinanadlani-logo-2023.webp\",\"contentUrl\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2023\\\/08\\\/cropped-zgodovinanadlani-logo-2023.webp\",\"width\":250,\"height\":66,\"caption\":\"Zgodovina na dlani\"},\"image\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#\\\/schema\\\/logo\\\/image\\\/\"},\"sameAs\":[\"https:\\\/\\\/www.facebook.com\\\/zgodovinanadlani\",\"https:\\\/\\\/x.com\\\/zgodnadlani\"]},{\"@type\":\"Person\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#\\\/schema\\\/person\\\/ad67313aad6d9d4f50ef030a86faa0e7\",\"name\":\"Danijel Osmanagi\u0107\",\"image\":{\"@type\":\"ImageObject\",\"inLanguage\":\"en-GB\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/secure.gravatar.com\\\/avatar\\\/e5cc3740beb92483dc93146595417da3598643d6397c5f013836c560865b893f?s=96&d=mm&r=g\",\"url\":\"https:\\\/\\\/secure.gravatar.com\\\/avatar\\\/e5cc3740beb92483dc93146595417da3598643d6397c5f013836c560865b893f?s=96&d=mm&r=g\",\"contentUrl\":\"https:\\\/\\\/secure.gravatar.com\\\/avatar\\\/e5cc3740beb92483dc93146595417da3598643d6397c5f013836c560865b893f?s=96&d=mm&r=g\",\"caption\":\"Danijel Osmanagi\u0107\"},\"url\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/en\\\/author\\\/danijel-osmanagic\\\/\"}]}<\/script>\n<!-- \/ Yoast SEO plugin. -->","yoast_head_json":{"title":"Iransko-ameri\u0161ka vojna ali stoletje konflikta med Iranom in Zahodom - Zgodovina na dlani","description":"Sedanji neposredni voja\u0161ki spopad med Iranom in ZDA ni nastal \u010dez no\u010d, ampak je rezultat skoraj stoletja zapletenih geopoliti\u010dnih prepletov.","robots":{"index":"index","follow":"follow","max-snippet":"max-snippet:-1","max-image-preview":"max-image-preview:large","max-video-preview":"max-video-preview:-1"},"canonical":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/iransko-ameriski-vojna-ali-stoletje-konflikta-med-iranom-in-zahodom\/","og_locale":"en_GB","og_type":"article","og_title":"Iransko-ameri\u0161ka vojna ali stoletje konflikta med Iranom in Zahodom - Zgodovina na dlani","og_description":"Sedanji neposredni voja\u0161ki spopad med Iranom in ZDA ni nastal \u010dez no\u010d, ampak je rezultat skoraj stoletja zapletenih geopoliti\u010dnih prepletov.","og_url":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/iransko-ameriski-vojna-ali-stoletje-konflikta-med-iranom-in-zahodom\/","og_site_name":"Zgodovina na dlani","article_publisher":"https:\/\/www.facebook.com\/zgodovinanadlani","article_published_time":"2026-09-05T13:23:26+00:00","article_modified_time":"2026-09-05T17:57:05+00:00","og_image":[{"width":1024,"height":559,"url":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2026\/09\/image_2026-09-05_152110868.png","type":"image\/png"}],"author":"Danijel Osmanagi\u0107","twitter_misc":{"Written by":"Danijel Osmanagi\u0107","Est. reading time":"13 minutes"},"schema":{"@context":"https:\/\/schema.org","@graph":[{"@type":"Article","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/iransko-ameriski-vojna-ali-stoletje-konflikta-med-iranom-in-zahodom\/#article","isPartOf":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/iransko-ameriski-vojna-ali-stoletje-konflikta-med-iranom-in-zahodom\/"},"author":{"name":"Danijel Osmanagi\u0107","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#\/schema\/person\/ad67313aad6d9d4f50ef030a86faa0e7"},"headline":"Iransko-ameri\u0161ka vojna ali stoletje konflikta med Iranom in Zahodom","datePublished":"2026-09-05T13:23:26+00:00","dateModified":"2026-09-05T17:57:05+00:00","mainEntityOfPage":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/iransko-ameriski-vojna-ali-stoletje-konflikta-med-iranom-in-zahodom\/"},"wordCount":2608,"commentCount":0,"publisher":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#organization"},"image":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/iransko-ameriski-vojna-ali-stoletje-konflikta-med-iranom-in-zahodom\/#primaryimage"},"thumbnailUrl":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2026\/09\/image_2026-09-05_152110868.png","keywords":["Bli\u017enji vzhod","hladna vojna","Homeini","Iran","iransko-ameri\u0161ka vojna","islamska revolucija","Izrael","Pahlavi","Sovjetska zveza","ZDA"],"inLanguage":"en-GB","potentialAction":[{"@type":"CommentAction","name":"Comment","target":["https:\/\/zgodovinanadlani.si\/iransko-ameriski-vojna-ali-stoletje-konflikta-med-iranom-in-zahodom\/#respond"]}]},{"@type":"WebPage","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/iransko-ameriski-vojna-ali-stoletje-konflikta-med-iranom-in-zahodom\/","url":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/iransko-ameriski-vojna-ali-stoletje-konflikta-med-iranom-in-zahodom\/","name":"Iransko-ameri\u0161ka vojna ali stoletje konflikta med Iranom in Zahodom - Zgodovina na dlani","isPartOf":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#website"},"primaryImageOfPage":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/iransko-ameriski-vojna-ali-stoletje-konflikta-med-iranom-in-zahodom\/#primaryimage"},"image":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/iransko-ameriski-vojna-ali-stoletje-konflikta-med-iranom-in-zahodom\/#primaryimage"},"thumbnailUrl":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2026\/09\/image_2026-09-05_152110868.png","datePublished":"2026-09-05T13:23:26+00:00","dateModified":"2026-09-05T17:57:05+00:00","description":"Sedanji neposredni voja\u0161ki spopad med Iranom in ZDA ni nastal \u010dez no\u010d, ampak je rezultat skoraj stoletja zapletenih geopoliti\u010dnih prepletov.","breadcrumb":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/iransko-ameriski-vojna-ali-stoletje-konflikta-med-iranom-in-zahodom\/#breadcrumb"},"inLanguage":"en-GB","potentialAction":[{"@type":"ReadAction","target":["https:\/\/zgodovinanadlani.si\/iransko-ameriski-vojna-ali-stoletje-konflikta-med-iranom-in-zahodom\/"]}]},{"@type":"ImageObject","inLanguage":"en-GB","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/iransko-ameriski-vojna-ali-stoletje-konflikta-med-iranom-in-zahodom\/#primaryimage","url":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2026\/09\/image_2026-09-05_152110868.png","contentUrl":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2026\/09\/image_2026-09-05_152110868.png","width":1024,"height":559,"caption":"Iransko-ameri\u0161ki konflikt. Ustvarjeno z UI."},{"@type":"BreadcrumbList","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/iransko-ameriski-vojna-ali-stoletje-konflikta-med-iranom-in-zahodom\/#breadcrumb","itemListElement":[{"@type":"ListItem","position":1,"name":"Home","item":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/"},{"@type":"ListItem","position":2,"name":"Iransko-ameri\u0161ka vojna ali stoletje konflikta med Iranom in Zahodom"}]},{"@type":"WebSite","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#website","url":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/","name":"Zgodovina na dlani","description":"Zgodovina je u\u010diteljica \u017eivljenja","publisher":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#organization"},"potentialAction":[{"@type":"SearchAction","target":{"@type":"EntryPoint","urlTemplate":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/?s={search_term_string}"},"query-input":{"@type":"PropertyValueSpecification","valueRequired":true,"valueName":"search_term_string"}}],"inLanguage":"en-GB"},{"@type":"Organization","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#organization","name":"Zgodovina na dlani","url":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/","logo":{"@type":"ImageObject","inLanguage":"en-GB","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#\/schema\/logo\/image\/","url":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2023\/08\/cropped-zgodovinanadlani-logo-2023.webp","contentUrl":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2023\/08\/cropped-zgodovinanadlani-logo-2023.webp","width":250,"height":66,"caption":"Zgodovina na dlani"},"image":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#\/schema\/logo\/image\/"},"sameAs":["https:\/\/www.facebook.com\/zgodovinanadlani","https:\/\/x.com\/zgodnadlani"]},{"@type":"Person","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#\/schema\/person\/ad67313aad6d9d4f50ef030a86faa0e7","name":"Danijel Osmanagi\u0107","image":{"@type":"ImageObject","inLanguage":"en-GB","@id":"https:\/\/secure.gravatar.com\/avatar\/e5cc3740beb92483dc93146595417da3598643d6397c5f013836c560865b893f?s=96&d=mm&r=g","url":"https:\/\/secure.gravatar.com\/avatar\/e5cc3740beb92483dc93146595417da3598643d6397c5f013836c560865b893f?s=96&d=mm&r=g","contentUrl":"https:\/\/secure.gravatar.com\/avatar\/e5cc3740beb92483dc93146595417da3598643d6397c5f013836c560865b893f?s=96&d=mm&r=g","caption":"Danijel Osmanagi\u0107"},"url":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/author\/danijel-osmanagic\/"}]}},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/8066","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/5"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=8066"}],"version-history":[{"count":14,"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/8066\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":8092,"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/8066\/revisions\/8092"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/8085"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=8066"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=8066"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=8066"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}