{"id":8102,"date":"2026-11-03T12:37:37","date_gmt":"2026-11-03T11:37:37","guid":{"rendered":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/?p=8102"},"modified":"2026-11-03T18:16:36","modified_gmt":"2026-11-03T17:16:36","slug":"madzarska-vstaja-1956-70-let-od-revolucije-ki-je-pretresla-evropo","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/madzarska-vstaja-1956-70-let-od-revolucije-ki-je-pretresla-evropo\/","title":{"rendered":"Mad\u017earska vstaja 1956: 70 let od revolucije, ki je pretresla Evropo"},"content":{"rendered":"<figure class=\"wp-block-image alignleft size-large\"><img decoding=\"async\" src=\"https:\/\/upload.wikimedia.org\/wikipedia\/commons\/1\/1e\/Hole_in_flag_-_Budapest_1956.jpg\" alt=\"\"\/><figcaption class=\"wp-element-caption\">Prizor iz Budimpe\u0161te leta 1956. Vir: Wikipedija. <\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\"><strong>Obele\u017eujemo sedem desetletij od mad\u017earske vstaje leta 1956, ki jo \u0161tejemo za enega najpomembnej\u0161ih dogodkov v srednji Evropi po <a href=\"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/1945-dan-zmage-nad-fasizmom-in-nacizmom\/\" target=\"_blank\" rel=\"noreferrer noopener\">koncu II. svetovne vojne<\/a>.<\/strong><\/p>\n\n\n\n<!--more-->\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Za za\u010detek bomo na kratko opisali stanje na Mad\u017earskem, ki so pripeljali do dogodkov jeseni 1956. Ob koncu I. svetovne vojne in <a href=\"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/1918-razpad-avstro-ogrske-vojske\/\" target=\"_blank\" rel=\"noreferrer noopener\">razpadu Avstro-Ogrske<\/a> je Mad\u017earska s Trianonsko pogodbo \u00bbizgubila\u00ab \u0161tevilna ozemlja, ki so bila v obdobju od 1867\u20131918 pod nadzorom Budimpe\u0161te. Leta 1920 je vodstvo v dr\u017eavi prevzel admiral (ironi\u010dno dr\u017eave brez izhoda na morje) Mikl\u00f3s Horthy.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">V drugi polovici tridesetih let se je zaradi svojih nacionalisti\u010dnih ter antikomunisti\u010dnih stali\u0161\u010d za\u010del pribli\u017eevati fa\u0161isti\u010dni Italiji ter nacisti\u010dni Nem\u010diji. Menil je, da si Mad\u017earska lahko le tako povrne del ozemelj, ki jih je izgubila po I. svetovni vojni ter se posledi\u010dno pridru\u017eil <a href=\"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/1940-podpisan-trojni-pakt\/\" target=\"_blank\" rel=\"noreferrer noopener\">silam osi<\/a>. To zavezni\u0161tvo je sicer zares pripeljalo do tega, da je konec tridesetih in v za\u010detku \u0161tiridesetih let prej\u0161njega stoletja Mad\u017earska pridobila nekaj ozemlja na ra\u010dun \u010ce\u0161koslova\u0161ke, Jugoslavije in Romunije. Je pa zavezni\u0161tvo z Nem\u010dijo Mad\u017earsko pripeljalo v vojno z njenimi sovra\u017enicami in Horthy se je junija pridru\u017eil <a href=\"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/1941-zacetek-operacije-barbarossa\/\" target=\"_blank\" rel=\"noreferrer noopener\">napadu sil osi na Sovjetsko zvezo<\/a>. Napad posledi\u010dno ni bil uspe\u0161en in v obdobju od jeseni 1944 do zime 1945 je <a href=\"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/1918-nastanek-rdece-armade\/\" target=\"_blank\" rel=\"noreferrer noopener\">Rde\u010da armada<\/a> osvobodila Mad\u017earsko, ki je po vojni kon\u010dala v interesni sferi Moskve.<\/p>\n\n\n\n<h5 class=\"wp-block-heading\"><strong>Vzpostavitev komunisti\u010dne vlade na Mad\u017earskem<\/strong><\/h5>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Komunisti\u010dna partija je bila po vojni v slabem polo\u017eaju in je \u0161tela le kakih 4.000 \u010dlanov. \u010ceprav je bila Mad\u017earska dejansko druga socialisti\u010dna dr\u017eava v zgodovini (na kratko po I. svetovni vojni pod vodstvom Bele Kuna), so bili komunisti, tako na pode\u017eelju kakor v Budimpe\u0161ti, nepriljubljeni. Ustanovljena je bila Mad\u017earska ljudska fronta. Sestavljali so jo komunisti, levi socialdemokrati itd. Imela je pomo\u010d Rde\u010de armade, ki je bila prisotna v dr\u017eavi vse od kapitulacije fa\u0161isti\u010dnega re\u017eima.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Tako je na ukaz sovjetskega mar\u0161ala Klimenta Voro\u0161ilova mad\u017earska vlada predala nadzor nad ministrstvom za notranje zadeve kandidatu komunisti\u010dne partije. To je bil sprva Imre Nagy, nato pa Laszlo Rajk. Na prvih povojnih volitvah si je Stranka malih posestnikov zagotovila ve\u010dino, komunisti pa so dobili 17 odstotkov glasov. Na novih volitvah avgusta 1947 je komunistom uspelo dobiti 22 odstotkov glasov, Stranki malih posestnikov pa 15 odstotkov. Junija 1948 je vodja dr\u017eave postal Arpad Szakasits, \u010dlan socialisti\u010dne stranke.<\/p>\n\n\n\n<figure class=\"wp-block-image alignright size-large is-resized\"><img decoding=\"async\" src=\"https:\/\/upload.wikimedia.org\/wikipedia\/commons\/5\/5b\/Nagy_Imre_fortepan_74215.jpg\" alt=\"\" style=\"width:600px;height:auto\"\/><figcaption class=\"wp-element-caption\">J\u00f3zsef Darvas, minister za ljudsko prosveto, Imre Nagy, predsednik vlade, in vdova L\u00e1szl\u00f3ja Rajka. Vir: Wikipedija.<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Na volitvah maja 1949 je za \u00bbljudsko fronto\u00ab glasovalo 95,6 odstotkov volivcev. Nato se je za\u010del boj za oblast med vodjo komunisti\u010dne partije Matyasem Rakosijem in notranjim ministrom Rajkom, v katerem je zmagal Rakosi. Sprejeta je bila nova ustava, sestavljena po sovjetskem modelu in je poudarjala vlogo <a href=\"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/stoletje-od-ustanovitve-sovjetske-zveze\/\" target=\"_blank\" rel=\"noreferrer noopener\">ZSSR<\/a> pri izgradnji mad\u017earskega socializma. Razglasili so ljudsko republiko Mad\u017earsko.<\/p>\n\n\n\n<h5 class=\"wp-block-heading\"><strong>Proces destalinizacije<\/strong><\/h5>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Marca 1953 je <a href=\"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/1953-umre-josif-visarionovic-stalin\/\" target=\"_blank\" rel=\"noreferrer noopener\">umrl sovjetski voditelj Josif Stalin<\/a> in v boju za oblast je zmagal <a href=\"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/1971-umre-nikita-hruscov\/\" target=\"_blank\" rel=\"noreferrer noopener\">Nikita Hru\u0161\u010dov<\/a>. Zadnji dan zasedanja 20. kongresa Komunisti\u010dne partije ZSSR 25. februarja 1956 je ostro kritiziral kult osebnosti svojega predhodnika in ga obto\u017eil kr\u0161itve osnovnih principov marksizma-leninizma. V Sovjetski zvezi in ostalih socialisti\u010dnih dr\u017eavah se je za\u010del proces destalinizacije, kar so v dr\u017eavah kot sta bili Poljska in Mad\u017earska, ki niso bile najbolj naklonjene Sovjetom (Rusom) in komunistom, sprejeli v velikim entuziazmom.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Destalinizacija je na Mad\u017earskem odpravila staro partijsko garnituro. \u017de 18. julija je zaradi \u00bbstarosti, bolezni in napak pri kultu osebnosti ter kr\u0161itve socialisti\u010dne zakonitosti\u00ab, odstopil prvi sekretar mad\u017earske delavske stranke Matyas Rakosi. Zamenjal ga je Erno Gero. Ta je v skladu s trendom destalinizacije za\u010del poudarjati demokratizacijo in vlogo parlamenta, obenem pa je za\u010del z rehabilitacijo zaprtih komunistov. Iz zapora sta tako pri\u0161la Janos Kadar in Imre Nagy.<\/p>\n\n\n\n<h5 class=\"wp-block-heading\"><strong>Veliki protesti \u0161tudentov<\/strong><\/h5>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Proces demokratizacije je najprej vplival na \u0161tudente. Ti so \u017ee 21. oktobra v Szegedu organizirali demonstracije, ki se jih je udele\u017eilo 3.000 \u0161tudentov, ki so skupaj s \u0161tudenti v Budimpe\u0161ti in Pecsu zahtevali svobodo tiska, odpravo smrtne kazni, bolj\u0161e \u017eivljenjske razmere in univerzitetno avtonomijo. V no\u010di med 23. in 24. oktobrom je \u017ee 100.000 demonstrantov podrlo Stalinov kip in za\u010delo odstranjevati rde\u010de zvezde. Zahteve so se \u0161irile na reorganizacijo gospodarstva in upo\u0161tevanje mad\u017earskih dr\u017eavnih simbolov.<\/p>\n\n\n\n<figure class=\"wp-block-image alignleft size-large is-resized\"><img decoding=\"async\" src=\"https:\/\/upload.wikimedia.org\/wikipedia\/commons\/a\/a0\/Szt%C3%A1lin_szobor_Budapest_1956.jpg\" alt=\"\" style=\"width:600px;height:auto\"\/><figcaption class=\"wp-element-caption\">Med mad\u017earsko revolucijo 23. oktobra 1956 so jezni demonstranti in delavci podrli ogromen Stalinov spomenik. Vir: Wikipedija.<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Budimpe\u0161tanski radio je 24. oktobra objavil izjavo dr\u017eavnega sveta, da gre za akcijo reakcionarnih in protirevolucionarnih elementov, ki napadajo javna poslopja in varnostne sile. Kljub temu so upo\u0161tevali zahteve demonstrantov in tako Kadarja kot Nagya sprejeli v CK, vendar je prvi sekretar ostal Gero. Nagya so dolo\u010dili za premiera, njegov namestnik pa je postal njegov predhodnik Hegedus.<\/p>\n\n\n\n<h5 class=\"wp-block-heading\"><strong>Mad\u017earska vlada se po pomo\u010d obrne na sovjetsko vlado<\/strong><\/h5>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Toda polo\u017eaj v dr\u017eavi se ni pomiril. Val, ki so ga spro\u017eili \u0161tudentje, se je dvigoval in Gero ter Hegedus sta se po pomo\u010d obrnila na sovjetsko vlado. \u017de popoldne 24. oktobra tega dne je sovjetska vojska prispela v Budimpe\u0161to. To je bila prva sovjetska intervencija. Do 25. oktobra je bil odpor vstajnikov zlomljen, Geroja so odstavili, na njegovo mesto pa postavili Janosa Kadarja. Ta je takoj za\u010del pozivati prebivalstvo, predvsem mladino, da naj ne podpira vstajnikov in zatrjeval, da bodo probleme re\u0161ili skupaj s SZ na osnovi enakopravnosti.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Kljub temu so po nekaterih mestih boji trajali \u0161e naprej, \u0161e posebej 26. oktobra, ko so se med upornike pome\u0161ali komunisti, nezadovoljne\u017ei, prav tako pa najdemo desni\u010darske elemente. Zahtevali so, naj pridejo v vlado tudi voditelji upora, naj Mad\u017earska izstopi iz Var\u0161avskega pakta, amnestijo za vse zaprte, umik sovjetske vojske, javen proces proti odstavljenemu vojnemu ministru Farkasu.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Imre Nagy je tega dne zaman pozival upornike naj odlo\u017eijo oro\u017eje in jim zagotavljal, da se bo takoj za\u010del pogajati s SZ za umik vojske v opori\u0161\u010da. Naslednjega dne, 27. oktobra, je Nagy sestavil vlado narodne koalicije, vendar je bila Mad\u017earska deloma \u017ee v rokah upornikov. Da bi pomiril strasti in SZ, je javno izjavljal, da upor na Mad\u017earskem ni protirevolucija, temve\u010d demokrati\u010dno gibanje. Obljubljal je razpust tajne policije in odhod sovjetske vojske. V vladnem programu je zapisal povi\u0161anje pla\u010d in pokojnin, zvi\u0161evanje \u017eivljenjskega standarda z gradnjo stanovanj, bolj\u0161e razmere za \u0161tudente ipd.<\/p>\n\n\n\n<h5 class=\"wp-block-heading\"><strong>Izredno zasedanje OZN in poziv Tita<\/strong><\/h5>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Na dogodke na Mad\u017earskem je 28. oktobra reagiral tudi VS na izrednem zasedanju. Mad\u017earska vlada je protestirala pri generalnem sekretarju OZN in zatrjevala, da gre za notranje-politi\u010dne zadeve ter da bi bil vsak poseg VS kr\u0161itev mad\u017earske suverenosti. Vsi delegati, razen sovjetskega in vklju\u010dno z jugoslovanskim, so sovjetsko intervencijo obsodili. SZ pa je zatrjevala, da so na Mad\u017earskem le na \u017eeljo mad\u017earske vlade.<\/p>\n\n\n\n<figure class=\"wp-block-image alignright size-large is-resized\"><img decoding=\"async\" src=\"https:\/\/upload.wikimedia.org\/wikipedia\/commons\/e\/e0\/Szent_Istv%C3%A1n_k%C3%B6r%C3%BAt_a_Falk_Miksa_%28N%C3%A9phadsereg%29_utca_fel%C5%91l_a_Honv%C3%A9d_utca_fel%C3%A9_n%C3%A9zve._A_szovjet_csapatok_ideiglenes_kivonul%C3%A1sa_1956._okt%C3%B3ber_31-%C3%A9n._Fortepan_24787.jpg\" alt=\"\" style=\"width:600px;height:auto\"\/><figcaption class=\"wp-element-caption\">Za\u010dasni umik sovjetskih \u010det, 31. oktober 1956. Vir: Wikipedija.<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Naslednji dan, 29. oktobra, se je oglasil <a href=\"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/dan-ko-tito-postane-predsednik-jugoslavije\/\" target=\"_blank\" rel=\"noreferrer noopener\">jugoslovanski predsednik Tito<\/a>, ki je z razumevanjem govoril o zahtevah prebivalstva, vendar pozival k prenehanju prelivanja krvi, pa tudi k obrambi socializma. Mad\u017earska vlada je pozvala upornike naj polo\u017eijo oro\u017eje, \u010de\u0161 da bo sovjetska vojska od\u0161la 24 ur po kapitulaciji zadnje uporni\u0161ke skupine. 30. oktobra je objavila vest, da se bo sovjetska vojska umaknila iz Budimpe\u0161te do 31. oktobra, kar se je tudi zgodilo.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Najpomembnej\u0161a in tudi usodna pa je bila izjava mad\u017earskega predsednika vlade Nagya 31. oktobra. Najprej je zatrdil, da ne bo dovolil nikakr\u0161nega vme\u0161avanja v notranje zadeve mad\u017earske ter da so tolpo \u00bbHegedus-Gero\u00ab, ki je poklicala sovjetsko vojsko in razglasila obsedeno stanje, pregnali. Napovedal je \u0161e izstop Mad\u017earske iz <a href=\"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/1955-ustanovitev-varsavske-zveze\/\" target=\"_blank\" rel=\"noreferrer noopener\">Var\u0161avskega pakta<\/a> in odhod sovjetskih sil. Omenil je tudi, da bi Mad\u017earska lahko postala nevtralno jedro v centru Evrope.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Vendar je Nagy precenil svojo mo\u010d in podcenil mo\u010d SZ. V no\u010di med 31. oktobrom in 1. novembrom je bilo v Budimpe\u0161ti mirno, vendar je bilo to zati\u0161je pred viharjem. Do tedaj je bilo na mad\u017earski strani 15.000 mrtvih in ranjenih, na sovjetski pa 2.500 mrtvih in 5.000 ranjenih.<\/p>\n\n\n\n<h5 class=\"wp-block-heading\"><strong>Nova intervencija<\/strong><\/h5>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Druga sovjetska intervencija se je za\u010dela 1. novembra 1956. Sovjetske sile so obkolile Budimpe\u0161to in letali\u0161\u010da. Nagy je OZN-u je sporo\u010dil, da prihajajo nove sovjetske sile in zahodne velesile zaprosil za pomo\u010d pri obrambi nevtralnosti. Mad\u017earska vlada je poslala vladi SZ tri note. Zahtevala je, da SZ prizna mad\u017earsko nevtralnost, jo obvestila, da izstopa iz Var\u0161avskega pakta in terjala odhod sovjetskih sil iz Mad\u017earske.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">V Budimpe\u0161ti so za\u010deli loviti komunisti\u010dne voditelje in jih pobijati brez obsodb. SZ je bila na to prisiljena reagirati. Toda \u0161e pred napadom na Budimpe\u0161to se je odlo\u010dila za vrsto tajnih diplomatskih pogovorov s predstavniki komunisti\u010dnega tabora (Poljska, \u010ce\u0161koslova\u0161ka, Romunija, Kitajska), tudi z Jugoslavijo.<\/p>\n\n\n\n<figure class=\"wp-block-image alignleft size-large is-resized\"><img decoding=\"async\" src=\"https:\/\/upload.wikimedia.org\/wikipedia\/commons\/c\/c2\/Jack_Metzger_%E2%80%93_Ungarischer_Freiheitskampf%2C_1956_%28Com_M05-0448-0001%29.jpg\" alt=\"\" style=\"width:auto;height:600px\"\/><figcaption class=\"wp-element-caption\">Uporniki v Budimpe\u0161ti. Vir: Wikipedija.<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Dva najvi\u0161ja funkcionarja sovjetske dr\u017eave Nikita Hru\u0161\u010dov in Georgij Malenkov sta v no\u010di med 2. in 3. novembrom 1956 priletela na Brione na obisk k predsedniku Titu. Obisk naj bi bil dokaz ponovnega <a href=\"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/beograjska-deklaracija-eden-najvecjih-titovih-politicnih-uspehov\/\" data-type=\"link\" data-id=\"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/beograjska-deklaracija-eden-najvecjih-titovih-politicnih-uspehov\/\" target=\"_blank\" rel=\"noreferrer noopener\">sovjetskega zaupanja jugoslovanskemu vodstvu<\/a>, pa tudi preizkus ali se je Tito resni\u010dno vrnil v komunisti\u010dni tabor. Jugoslovansko vodstvo pa ni podprlo voja\u0161ke intervencije na Mad\u017earskem in odnosi med SZ in Jugoslavijo so se spet dramati\u010dno poslab\u0161ali. Iz korespondence med CK-jema, ki je sledila, je razvidno, da je jugoslovansko vodstvo podpiralo ustanovitev nove vlade, saj je presodilo, da je socializem na Mad\u017earskem ogro\u017een, vendar je bilo obenem mnenja, da voja\u0161ka intervencija ne sme biti najpomembnej\u0161a opora tej vladi.<\/p>\n\n\n\n<h5 class=\"wp-block-heading\"><strong>Zatrtje mad\u017earskega upora<\/strong><\/h5>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Napad na Budimpe\u0161to se je za\u010del 4. novembra 1956 in po nekih podatkih je SZ zanj uporabila kar 15 odstotkov svojih oklepnih divizij. Vlada Imrea Nagya je isti dan dobila ultimat, da odstopi. Nagy se je umaknil v jugoslovansko veleposlani\u0161tvo. Radio Moskva je objavil, da je kontrarevolucija na Mad\u017earskem uni\u010dena in da je vlado sestavil Janos Kadar. Toda upora ni bilo konec. Poleg splo\u0161ne stavke, ki se je za\u010dela tega dne, so o vrenju na Mad\u017earskem poro\u010dale \u0161e \u0161tiri odporni\u0161ke radijske postaje. Odpor je \u0161e trajal v nekaterih ve\u010djih industrijskih sredi\u0161\u010dih (Csepel, Pecz) in celo Kadar je 11. novembra priznal, da bo pravi mir v de\u017eeli nastopil \u0161ele \u010dez nekaj dni.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Obljubil je celo paleto reform v smeri me\u0161\u010danske demokracije na simbolno-nacionalni ravni; v vlado narodne enotnosti naj bi pri\u0161le vse stranke, katerih ideologija sloni na ljudski demokraciji, pripadniki razli\u010dnih strank naj bi lahko opravljali javne funkcije, razpustili naj bi tajno policijo, namesto rde\u010de zvezde naj bi se vrnil grb mad\u017earskega nacionalnega junaka Laszla Kossutha iz leta 1848, dr\u017eavni praznik naj bi bil 15. marca, ki je simboli\u010dni datum iz mar\u010dne revolucije 1848, mad\u017earski vojaki pa naj bi odslej nosili nacionalne tradicionalne in ne sovjetskih uniform.<\/p>\n\n\n\n<h5 class=\"wp-block-heading\"><strong>Tragi\u010dna usoda premiera Nagyja<\/strong><\/h5>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Kadarjeva vlada je privolila na manj\u0161e zahteve po reformah, ki so se izoblikovale med uporom, predvsem na kmetijskem podro\u010dju. Tri sovjetske divizije so decembra za\u010dele odhajati iz Mad\u017earske, toda do konca leta 1956 je iz Mad\u017earske v Avstrijo in Jugoslavijo od\u0161lo tudi 153.000 beguncev. Januarja 1957 so delavci v Cseplu poskusili s stavko spremeniti stanje v dr\u017eavi, toda sovjetski tanki in milica so odpor zlomili.<\/p>\n\n\n\n<figure class=\"wp-block-image alignright size-large is-resized\"><img decoding=\"async\" src=\"https:\/\/upload.wikimedia.org\/wikipedia\/commons\/9\/9c\/J%C3%B3zsef_k%C3%B6r%C3%BAt_a_Corvin_%28Kisfaludy%29_k%C3%B6zn%C3%A9l._Harck%C3%A9ptelenn%C3%A9_tett_ISU-152-es_szovjet_rohaml%C3%B6vegek%2C_a_h%C3%A1tt%C3%A9rben_egy_T-34-85_harckocsi._Fortepan_24854.jpg\" alt=\"\" style=\"width:600px;height:auto\"\/><figcaption class=\"wp-element-caption\">Uni\u010deni sovjetski oklepniki. Vir: Wikipedija.<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Podobna usoda je doletela tudi Imrea Nagya. Na osnovi dogovora jugoslovanskega veleposlani\u0161tva &nbsp;z mad\u017earsko vlado, da se mu ne bo zgodilo ni\u010d \u017ealega, ga je zapustil 22. novembra. Z somi\u0161ljeniki naj bi od\u0161el v drugo socialisti\u010dno dr\u017eavo. Mad\u017earske oblasti so jim dovolile odpotovati v Romunijo. Toda avtobus z Nagyem in sodelavci, ki sta ga spremljala predstavnika jugoslovanske ambasade, so odpeljali Sovjeti. Jugoslovanska vlada je protestirala, toda spremeniti ni mogla ni\u010desar. Kak\u0161ne so bile zadnje ure Nagya ni povsem jasno. Jasno pa je, da so ga skupaj z drugimi sodelavci, usmrtili.<\/p>\n\n\n\n<h5 class=\"wp-block-heading\"><strong>\u00bbImperialisti\u010dna propaganda\u00ab<\/strong><\/h5>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Najbolj zadovoljen je bil lahko Janos Kadar, ki je trdno ostal v oblastnem sedlu, Jugoslavija pa si je prislu\u017eila dodatno \u00bb\u010drno piko\u00ab pri sovjetskem vodstvu. Sovjetska vlada je krivdo za dogajanja na Mad\u017earskem pripisala imperializmu oziroma kot so zapisali v uradnem komunikeju ob obisku Kadarja v Moskvi marca 1957: \u00bbDogodki na Mad\u017earskem so dokazali, da ho\u010de zahodni imperializem znova spraviti svet v hladno vojno in izrabiti notranjo mad\u017earsko protirevolucijo in zunanjo emigracijo\u00ab.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Velik del mad\u017earskega naroda je dogodke jeseni 1956 in sovjetsko intervencijo ena\u010dil z zatrtjem mad\u017earske revolucije v letih 1848\u20131849 s strani ruske imperialne vojske. Poraz teh dveh revolucij, <a href=\"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/1920-podpis-trianonske-pogodbe\/\" target=\"_blank\" rel=\"noreferrer noopener\">Trianonsko pogodbo <\/a>ter <a href=\"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/1526-bitka-pri-mohacu\/\" target=\"_blank\" rel=\"noreferrer noopener\">bitko pri Moha\u010du<\/a> \u0161tejejo kot najve\u010dje rane ter poraze v zgodovini in so \u0161e danes razlog za travme med \u0161tevilnimi.<\/p>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Obele\u017eujemo sedem desetletij od mad\u017earske vstaje leta 1956, ki jo \u0161tejemo za enega najpomembnej\u0161ih dogodkov v srednji Evropi po koncu II. svetovne vojne.<\/p>","protected":false},"author":5,"featured_media":8112,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"_monsterinsights_skip_tracking":false,"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[3874,1869,3878,925,1936,3876,3879,3877,3872,3873,3875,848,831,582],"class_list":["post-8102","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-uncategorized","tag-3874","tag-destalinizacija","tag-erno-gero","tag-hladna-vojna","tag-imperializem","tag-imre-nagy","tag-janos-kadar","tag-laszlo-rajk","tag-madzarska-revolucija","tag-madzarska-vstaja","tag-protikomunizem","tag-rdeca-armada","tag-sovjetska-zveza","tag-zssr"],"acf":[],"yoast_head":"<!-- This site is optimized with the Yoast SEO plugin v28.8 - https:\/\/yoast.com\/product\/yoast-seo-wordpress\/ -->\n<title>Mad\u017earska vstaja 1956: 70 let od revolucije, ki je pretresla Evropo - Zgodovina na dlani<\/title>\n<meta name=\"description\" content=\"Obele\u017eujemo sedem desetletij od mad\u017earske vstaje leta 1956, ki jo \u0161tejemo za enega najpomembnej\u0161ih dogodkov v srednji Evropi po koncu II. svetovne vojne.\" \/>\n<meta name=\"robots\" content=\"index, follow, max-snippet:-1, max-image-preview:large, max-video-preview:-1\" \/>\n<link rel=\"canonical\" href=\"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/madzarska-vstaja-1956-70-let-od-revolucije-ki-je-pretresla-evropo\/\" \/>\n<meta property=\"og:locale\" content=\"en_GB\" \/>\n<meta property=\"og:type\" content=\"article\" \/>\n<meta property=\"og:title\" content=\"Mad\u017earska vstaja 1956: 70 let od revolucije, ki je pretresla Evropo - Zgodovina na dlani\" \/>\n<meta property=\"og:description\" content=\"Obele\u017eujemo sedem desetletij od mad\u017earske vstaje leta 1956, ki jo \u0161tejemo za enega najpomembnej\u0161ih dogodkov v srednji Evropi po koncu II. svetovne vojne.\" \/>\n<meta property=\"og:url\" content=\"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/madzarska-vstaja-1956-70-let-od-revolucije-ki-je-pretresla-evropo\/\" \/>\n<meta property=\"og:site_name\" content=\"Zgodovina na dlani\" \/>\n<meta property=\"article:publisher\" content=\"https:\/\/www.facebook.com\/zgodovinanadlani\" \/>\n<meta property=\"article:published_time\" content=\"2026-11-03T11:37:37+00:00\" \/>\n<meta property=\"article:modified_time\" content=\"2026-11-03T17:16:36+00:00\" \/>\n<meta property=\"og:image\" content=\"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2026\/11\/By-FOTOFORTEPAN-Nagy-Gyula-CC-BY-SA-3.0-httpscommons.wikimedia.orgwindex.phpcurid49704920.jpg\" \/>\n\t<meta property=\"og:image:width\" content=\"1920\" \/>\n\t<meta property=\"og:image:height\" content=\"1322\" \/>\n\t<meta property=\"og:image:type\" content=\"image\/jpeg\" \/>\n<meta name=\"author\" content=\"Danijel Osmanagi\u0107\" \/>\n<meta name=\"twitter:label1\" content=\"Written by\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:data1\" content=\"Danijel Osmanagi\u0107\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:label2\" content=\"Est. reading time\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:data2\" content=\"11 minutes\" \/>\n<script type=\"application\/ld+json\" class=\"yoast-schema-graph\">{\"@context\":\"https:\\\/\\\/schema.org\",\"@graph\":[{\"@type\":\"Article\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/madzarska-vstaja-1956-70-let-od-revolucije-ki-je-pretresla-evropo\\\/#article\",\"isPartOf\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/madzarska-vstaja-1956-70-let-od-revolucije-ki-je-pretresla-evropo\\\/\"},\"author\":{\"name\":\"Danijel Osmanagi\u0107\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#\\\/schema\\\/person\\\/ad67313aad6d9d4f50ef030a86faa0e7\"},\"headline\":\"Mad\u017earska vstaja 1956: 70 let od revolucije, ki je pretresla Evropo\",\"datePublished\":\"2026-11-03T11:37:37+00:00\",\"dateModified\":\"2026-11-03T17:16:36+00:00\",\"mainEntityOfPage\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/madzarska-vstaja-1956-70-let-od-revolucije-ki-je-pretresla-evropo\\\/\"},\"wordCount\":2147,\"commentCount\":0,\"publisher\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#organization\"},\"image\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/madzarska-vstaja-1956-70-let-od-revolucije-ki-je-pretresla-evropo\\\/#primaryimage\"},\"thumbnailUrl\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2026\\\/11\\\/By-FOTOFORTEPAN-Nagy-Gyula-CC-BY-SA-3.0-httpscommons.wikimedia.orgwindex.phpcurid49704920.jpg\",\"keywords\":[\"1956\",\"destalinizacija\",\"Erno Gero\",\"hladna vojna\",\"imperializem\",\"Imre Nagy\",\"Janos Kadar\",\"Laszlo Rajk\",\"mad\u017earska revolucija\",\"mad\u017earska vstaja\",\"protikomunizem\",\"Rde\u010da armada\",\"Sovjetska zveza\",\"ZSSR\"],\"inLanguage\":\"en-GB\",\"potentialAction\":[{\"@type\":\"CommentAction\",\"name\":\"Comment\",\"target\":[\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/madzarska-vstaja-1956-70-let-od-revolucije-ki-je-pretresla-evropo\\\/#respond\"]}]},{\"@type\":\"WebPage\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/madzarska-vstaja-1956-70-let-od-revolucije-ki-je-pretresla-evropo\\\/\",\"url\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/madzarska-vstaja-1956-70-let-od-revolucije-ki-je-pretresla-evropo\\\/\",\"name\":\"Mad\u017earska vstaja 1956: 70 let od revolucije, ki je pretresla Evropo - Zgodovina na dlani\",\"isPartOf\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#website\"},\"primaryImageOfPage\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/madzarska-vstaja-1956-70-let-od-revolucije-ki-je-pretresla-evropo\\\/#primaryimage\"},\"image\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/madzarska-vstaja-1956-70-let-od-revolucije-ki-je-pretresla-evropo\\\/#primaryimage\"},\"thumbnailUrl\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2026\\\/11\\\/By-FOTOFORTEPAN-Nagy-Gyula-CC-BY-SA-3.0-httpscommons.wikimedia.orgwindex.phpcurid49704920.jpg\",\"datePublished\":\"2026-11-03T11:37:37+00:00\",\"dateModified\":\"2026-11-03T17:16:36+00:00\",\"description\":\"Obele\u017eujemo sedem desetletij od mad\u017earske vstaje leta 1956, ki jo \u0161tejemo za enega najpomembnej\u0161ih dogodkov v srednji Evropi po koncu II. svetovne vojne.\",\"breadcrumb\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/madzarska-vstaja-1956-70-let-od-revolucije-ki-je-pretresla-evropo\\\/#breadcrumb\"},\"inLanguage\":\"en-GB\",\"potentialAction\":[{\"@type\":\"ReadAction\",\"target\":[\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/madzarska-vstaja-1956-70-let-od-revolucije-ki-je-pretresla-evropo\\\/\"]}]},{\"@type\":\"ImageObject\",\"inLanguage\":\"en-GB\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/madzarska-vstaja-1956-70-let-od-revolucije-ki-je-pretresla-evropo\\\/#primaryimage\",\"url\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2026\\\/11\\\/By-FOTOFORTEPAN-Nagy-Gyula-CC-BY-SA-3.0-httpscommons.wikimedia.orgwindex.phpcurid49704920.jpg\",\"contentUrl\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2026\\\/11\\\/By-FOTOFORTEPAN-Nagy-Gyula-CC-BY-SA-3.0-httpscommons.wikimedia.orgwindex.phpcurid49704920.jpg\",\"width\":1920,\"height\":1322,\"caption\":\"Za\u010dasni umik sovjetskih \u010det, 31. oktober 1956. Vir: Wikipedija.\"},{\"@type\":\"BreadcrumbList\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/madzarska-vstaja-1956-70-let-od-revolucije-ki-je-pretresla-evropo\\\/#breadcrumb\",\"itemListElement\":[{\"@type\":\"ListItem\",\"position\":1,\"name\":\"Home\",\"item\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/\"},{\"@type\":\"ListItem\",\"position\":2,\"name\":\"Mad\u017earska vstaja 1956: 70 let od revolucije, ki je pretresla Evropo\"}]},{\"@type\":\"WebSite\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#website\",\"url\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/\",\"name\":\"Zgodovina na dlani\",\"description\":\"Zgodovina je u\u010diteljica \u017eivljenja\",\"publisher\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#organization\"},\"potentialAction\":[{\"@type\":\"SearchAction\",\"target\":{\"@type\":\"EntryPoint\",\"urlTemplate\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/?s={search_term_string}\"},\"query-input\":{\"@type\":\"PropertyValueSpecification\",\"valueRequired\":true,\"valueName\":\"search_term_string\"}}],\"inLanguage\":\"en-GB\"},{\"@type\":\"Organization\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#organization\",\"name\":\"Zgodovina na dlani\",\"url\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/\",\"logo\":{\"@type\":\"ImageObject\",\"inLanguage\":\"en-GB\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#\\\/schema\\\/logo\\\/image\\\/\",\"url\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2023\\\/08\\\/cropped-zgodovinanadlani-logo-2023.webp\",\"contentUrl\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2023\\\/08\\\/cropped-zgodovinanadlani-logo-2023.webp\",\"width\":250,\"height\":66,\"caption\":\"Zgodovina na dlani\"},\"image\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#\\\/schema\\\/logo\\\/image\\\/\"},\"sameAs\":[\"https:\\\/\\\/www.facebook.com\\\/zgodovinanadlani\",\"https:\\\/\\\/x.com\\\/zgodnadlani\"]},{\"@type\":\"Person\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#\\\/schema\\\/person\\\/ad67313aad6d9d4f50ef030a86faa0e7\",\"name\":\"Danijel Osmanagi\u0107\",\"image\":{\"@type\":\"ImageObject\",\"inLanguage\":\"en-GB\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/secure.gravatar.com\\\/avatar\\\/e5cc3740beb92483dc93146595417da3598643d6397c5f013836c560865b893f?s=96&d=mm&r=g\",\"url\":\"https:\\\/\\\/secure.gravatar.com\\\/avatar\\\/e5cc3740beb92483dc93146595417da3598643d6397c5f013836c560865b893f?s=96&d=mm&r=g\",\"contentUrl\":\"https:\\\/\\\/secure.gravatar.com\\\/avatar\\\/e5cc3740beb92483dc93146595417da3598643d6397c5f013836c560865b893f?s=96&d=mm&r=g\",\"caption\":\"Danijel Osmanagi\u0107\"},\"url\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/en\\\/author\\\/danijel-osmanagic\\\/\"}]}<\/script>\n<!-- \/ Yoast SEO plugin. -->","yoast_head_json":{"title":"Mad\u017earska vstaja 1956: 70 let od revolucije, ki je pretresla Evropo - Zgodovina na dlani","description":"Obele\u017eujemo sedem desetletij od mad\u017earske vstaje leta 1956, ki jo \u0161tejemo za enega najpomembnej\u0161ih dogodkov v srednji Evropi po koncu II. svetovne vojne.","robots":{"index":"index","follow":"follow","max-snippet":"max-snippet:-1","max-image-preview":"max-image-preview:large","max-video-preview":"max-video-preview:-1"},"canonical":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/madzarska-vstaja-1956-70-let-od-revolucije-ki-je-pretresla-evropo\/","og_locale":"en_GB","og_type":"article","og_title":"Mad\u017earska vstaja 1956: 70 let od revolucije, ki je pretresla Evropo - Zgodovina na dlani","og_description":"Obele\u017eujemo sedem desetletij od mad\u017earske vstaje leta 1956, ki jo \u0161tejemo za enega najpomembnej\u0161ih dogodkov v srednji Evropi po koncu II. svetovne vojne.","og_url":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/madzarska-vstaja-1956-70-let-od-revolucije-ki-je-pretresla-evropo\/","og_site_name":"Zgodovina na dlani","article_publisher":"https:\/\/www.facebook.com\/zgodovinanadlani","article_published_time":"2026-11-03T11:37:37+00:00","article_modified_time":"2026-11-03T17:16:36+00:00","og_image":[{"width":1920,"height":1322,"url":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2026\/11\/By-FOTOFORTEPAN-Nagy-Gyula-CC-BY-SA-3.0-httpscommons.wikimedia.orgwindex.phpcurid49704920.jpg","type":"image\/jpeg"}],"author":"Danijel Osmanagi\u0107","twitter_misc":{"Written by":"Danijel Osmanagi\u0107","Est. reading time":"11 minutes"},"schema":{"@context":"https:\/\/schema.org","@graph":[{"@type":"Article","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/madzarska-vstaja-1956-70-let-od-revolucije-ki-je-pretresla-evropo\/#article","isPartOf":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/madzarska-vstaja-1956-70-let-od-revolucije-ki-je-pretresla-evropo\/"},"author":{"name":"Danijel Osmanagi\u0107","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#\/schema\/person\/ad67313aad6d9d4f50ef030a86faa0e7"},"headline":"Mad\u017earska vstaja 1956: 70 let od revolucije, ki je pretresla Evropo","datePublished":"2026-11-03T11:37:37+00:00","dateModified":"2026-11-03T17:16:36+00:00","mainEntityOfPage":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/madzarska-vstaja-1956-70-let-od-revolucije-ki-je-pretresla-evropo\/"},"wordCount":2147,"commentCount":0,"publisher":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#organization"},"image":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/madzarska-vstaja-1956-70-let-od-revolucije-ki-je-pretresla-evropo\/#primaryimage"},"thumbnailUrl":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2026\/11\/By-FOTOFORTEPAN-Nagy-Gyula-CC-BY-SA-3.0-httpscommons.wikimedia.orgwindex.phpcurid49704920.jpg","keywords":["1956","destalinizacija","Erno Gero","hladna vojna","imperializem","Imre Nagy","Janos Kadar","Laszlo Rajk","mad\u017earska revolucija","mad\u017earska vstaja","protikomunizem","Rde\u010da armada","Sovjetska zveza","ZSSR"],"inLanguage":"en-GB","potentialAction":[{"@type":"CommentAction","name":"Comment","target":["https:\/\/zgodovinanadlani.si\/madzarska-vstaja-1956-70-let-od-revolucije-ki-je-pretresla-evropo\/#respond"]}]},{"@type":"WebPage","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/madzarska-vstaja-1956-70-let-od-revolucije-ki-je-pretresla-evropo\/","url":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/madzarska-vstaja-1956-70-let-od-revolucije-ki-je-pretresla-evropo\/","name":"Mad\u017earska vstaja 1956: 70 let od revolucije, ki je pretresla Evropo - Zgodovina na dlani","isPartOf":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#website"},"primaryImageOfPage":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/madzarska-vstaja-1956-70-let-od-revolucije-ki-je-pretresla-evropo\/#primaryimage"},"image":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/madzarska-vstaja-1956-70-let-od-revolucije-ki-je-pretresla-evropo\/#primaryimage"},"thumbnailUrl":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2026\/11\/By-FOTOFORTEPAN-Nagy-Gyula-CC-BY-SA-3.0-httpscommons.wikimedia.orgwindex.phpcurid49704920.jpg","datePublished":"2026-11-03T11:37:37+00:00","dateModified":"2026-11-03T17:16:36+00:00","description":"Obele\u017eujemo sedem desetletij od mad\u017earske vstaje leta 1956, ki jo \u0161tejemo za enega najpomembnej\u0161ih dogodkov v srednji Evropi po koncu II. svetovne vojne.","breadcrumb":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/madzarska-vstaja-1956-70-let-od-revolucije-ki-je-pretresla-evropo\/#breadcrumb"},"inLanguage":"en-GB","potentialAction":[{"@type":"ReadAction","target":["https:\/\/zgodovinanadlani.si\/madzarska-vstaja-1956-70-let-od-revolucije-ki-je-pretresla-evropo\/"]}]},{"@type":"ImageObject","inLanguage":"en-GB","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/madzarska-vstaja-1956-70-let-od-revolucije-ki-je-pretresla-evropo\/#primaryimage","url":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2026\/11\/By-FOTOFORTEPAN-Nagy-Gyula-CC-BY-SA-3.0-httpscommons.wikimedia.orgwindex.phpcurid49704920.jpg","contentUrl":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2026\/11\/By-FOTOFORTEPAN-Nagy-Gyula-CC-BY-SA-3.0-httpscommons.wikimedia.orgwindex.phpcurid49704920.jpg","width":1920,"height":1322,"caption":"Za\u010dasni umik sovjetskih \u010det, 31. oktober 1956. Vir: Wikipedija."},{"@type":"BreadcrumbList","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/madzarska-vstaja-1956-70-let-od-revolucije-ki-je-pretresla-evropo\/#breadcrumb","itemListElement":[{"@type":"ListItem","position":1,"name":"Home","item":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/"},{"@type":"ListItem","position":2,"name":"Mad\u017earska vstaja 1956: 70 let od revolucije, ki je pretresla Evropo"}]},{"@type":"WebSite","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#website","url":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/","name":"Zgodovina na dlani","description":"Zgodovina je u\u010diteljica \u017eivljenja","publisher":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#organization"},"potentialAction":[{"@type":"SearchAction","target":{"@type":"EntryPoint","urlTemplate":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/?s={search_term_string}"},"query-input":{"@type":"PropertyValueSpecification","valueRequired":true,"valueName":"search_term_string"}}],"inLanguage":"en-GB"},{"@type":"Organization","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#organization","name":"Zgodovina na dlani","url":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/","logo":{"@type":"ImageObject","inLanguage":"en-GB","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#\/schema\/logo\/image\/","url":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2023\/08\/cropped-zgodovinanadlani-logo-2023.webp","contentUrl":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2023\/08\/cropped-zgodovinanadlani-logo-2023.webp","width":250,"height":66,"caption":"Zgodovina na dlani"},"image":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#\/schema\/logo\/image\/"},"sameAs":["https:\/\/www.facebook.com\/zgodovinanadlani","https:\/\/x.com\/zgodnadlani"]},{"@type":"Person","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#\/schema\/person\/ad67313aad6d9d4f50ef030a86faa0e7","name":"Danijel Osmanagi\u0107","image":{"@type":"ImageObject","inLanguage":"en-GB","@id":"https:\/\/secure.gravatar.com\/avatar\/e5cc3740beb92483dc93146595417da3598643d6397c5f013836c560865b893f?s=96&d=mm&r=g","url":"https:\/\/secure.gravatar.com\/avatar\/e5cc3740beb92483dc93146595417da3598643d6397c5f013836c560865b893f?s=96&d=mm&r=g","contentUrl":"https:\/\/secure.gravatar.com\/avatar\/e5cc3740beb92483dc93146595417da3598643d6397c5f013836c560865b893f?s=96&d=mm&r=g","caption":"Danijel Osmanagi\u0107"},"url":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/author\/danijel-osmanagic\/"}]}},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/8102","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/5"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=8102"}],"version-history":[{"count":12,"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/8102\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":8117,"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/8102\/revisions\/8117"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/8112"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=8102"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=8102"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=8102"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}