Bakrorez, ki ga je leta 1649 v Topografiji avstrijskih provinc objavil eden vodilnih založnikov, topografov in bakrorezcev svojega časa Matthäus Merian (1593–1650) iz Frankfurta ob Maini, je najstarejša znana upodobitev Kranja.
Prikazuje mestno veduto gledano s Šmartina. Najvišji je zvonik župnijske cerkve sv. Kancijana, desno od nje je Rožnovenska cerkev in cerkev Priprošnjikov proti kugi, obrambni stolp ter rob mestnega pomola na Pungertu. Na nasprotni strani je videti stolp, ki je varoval gornja mestna vrata in zvonik cerkve kapucinskega samostana. Levo od mostu je večji mlin. Merianova grafika prikazuje tudi cerkev sv. Martina, ki je nekdaj stala na desnem bregu Save, ob savskem mostu.
Polihistor Janez Vajkard Valvasor v Slavi vojvodini Kranjski (1689) zapiše: »𝑉 𝑚𝑒𝑠𝑡𝑢 𝑠𝑡𝑜𝑗𝑖 𝑔𝑟𝑎𝑑, 𝑘𝑖 𝑠𝑒 𝑑𝑎𝑛𝑒𝑠 𝑖𝑚𝑒𝑛𝑢𝑗𝑒 𝐾𝑖𝑒𝑠𝑒𝑙𝑠𝑡𝑒𝑖𝑛, 𝑖𝑛 𝑠𝑖𝑐𝑒𝑟 𝑡𝑎𝑘𝑜𝑗 𝑛𝑎𝑑 𝑆𝑎𝑣𝑜 𝑛𝑎 𝑛𝑎𝑗𝑙𝑒𝑝𝑠̌𝑒𝑚 𝑖𝑛 𝑛𝑎𝑗𝑙𝑗𝑢𝑏𝑘𝑒𝑗𝑠̌𝑒𝑚 𝑘𝑟𝑎𝑗𝑢 𝑚𝑒𝑠𝑡𝑎; 𝑝𝑟𝑎𝑣 𝑙𝑒𝑝𝑜 𝑧𝑟𝑒 𝑜𝑑 𝑧𝑔𝑜𝑟𝑎𝑗 𝑛𝑎𝑣𝑧𝑑𝑜𝑙 𝑣 𝑆𝑎𝑣𝑜 𝑖𝑛 𝑢𝑧̌𝑖𝑣𝑎 𝑡𝑜𝑟𝑒𝑗 𝑖𝑚𝑒𝑛𝑖𝑡𝑒𝑛 𝑟𝑎𝑧𝑔𝑙𝑒𝑑. 𝐼𝑚𝑒 𝐾𝑖𝑒𝑠𝑒𝑙𝑠𝑡𝑒𝑖𝑛 𝑚𝑢 𝑗𝑒 𝑑𝑎𝑙 𝑡𝑎𝑘𝑜 𝑖𝑚𝑒𝑛𝑜𝑣𝑎𝑛𝑖 𝑘𝑎𝑚𝑒𝑛, 𝑧𝑎𝑘𝑎𝑗 𝑡𝑎𝑘𝑜 𝑔𝑟𝑎𝑑 𝑘𝑎𝑘𝑜𝑟 𝑣𝑠𝑒 𝑚𝑒𝑠𝑡𝑜 𝑗𝑒 𝑧𝑔𝑟𝑎𝑗𝑒𝑛𝑜 𝑖𝑧 𝑠𝑎𝑚𝑒𝑔𝑎 𝑘𝑟𝑒𝑚𝑒𝑛𝑜𝑣𝑐𝑎 𝑖𝑛 𝑡𝑢𝑑𝑖 𝑣𝑠𝑖 𝑡𝑒𝑚𝑒𝑙𝑗𝑖 𝑠𝑜 𝑖𝑧 𝑖𝑠𝑡𝑒𝑔𝑎 𝑘𝑎𝑚𝑛𝑎. /…/ 𝑀𝑒𝑠̌𝑐̌𝑎𝑛𝑖 𝑚𝑜𝑟𝑎𝑗𝑜 𝑧𝑎𝑗𝑒𝑚𝑎𝑡𝑖 𝑣𝑜𝑑𝑜 𝑖𝑧 𝐾𝑜𝑘𝑟𝑒 𝑎𝑙𝑖 𝑆𝑎𝑣𝑒 𝑖𝑛 𝑗𝑜 𝑛𝑜𝑠𝑖𝑡𝑖 𝑝𝑟𝑒𝑐𝑒𝑗 𝑣𝑖𝑠𝑜𝑘𝑜. 𝐿𝑎ℎ𝑘𝑜 𝑠𝑖 𝑗𝑒 𝑚𝑖𝑠𝑙𝑖𝑡𝑖, 𝑑𝑎 𝑠𝑒 𝑧𝑎𝑡𝑜 𝑣 𝑣𝑟𝑜𝑐̌𝑒𝑚 𝑐̌𝑎𝑠𝑢 𝑚𝑎𝑟𝑠𝑖𝑘𝑎𝑡𝑒𝑟𝑒𝑚𝑢 𝑣𝑜𝑑𝑜𝑛𝑜𝑠𝑐𝑢 𝑛𝑎𝑚𝑎𝑘𝑎𝑗𝑜 𝑙𝑖𝑐𝑎 𝑧 𝑏𝑟𝑖𝑑𝑘𝑖𝑚 𝑝𝑜𝑡𝑜𝑚. 𝑍𝑎𝑡𝑜 𝑝𝑟𝑎𝑣𝑖𝑗𝑜, 𝑑𝑎 𝑗𝑒 𝑣 𝑚𝑒𝑠𝑡𝑢 𝐾𝑟𝑎𝑛𝑗𝑢 𝑣𝑒𝑐̌ 𝑣𝑖𝑛𝑎 𝑘𝑜 𝑣𝑜𝑑𝑒 …«.
Skrivnostni Kranjčani
A Valvasor ni imel najlepše izkušnje s »ponosnimi« Kranjčani, ki niso želeli deliti svojih »skrivnosti«, v nadaljevanju jih zato tudi malce okara: »𝐾𝑟𝑎𝑛𝑗𝑐̌𝑎𝑛𝑖 𝑖𝑚𝑎𝑗𝑜 𝑠𝑖𝑐𝑒𝑟 𝑟𝑎𝑧𝑛𝑜𝑙𝑖𝑐̌𝑛𝑒 𝑠𝑣𝑜𝑏𝑜𝑠̌𝑐̌𝑖𝑛𝑒 𝑖𝑛 𝑙𝑒𝑝𝑒 𝑝𝑟𝑖𝑣𝑖𝑙𝑒𝑔𝑖𝑗𝑒, 𝑝𝑟𝑖 𝑡𝑒𝑚 𝑝𝑎 𝑣𝑒𝑙𝑖𝑘𝑜 𝑛𝑒𝑟𝑎𝑧𝑝𝑜𝑙𝑜𝑧̌𝑒𝑛𝑗𝑒 𝑎𝑙𝑖 𝑛𝑒𝑛𝑎𝑘𝑙𝑜𝑛𝑗𝑒𝑛𝑜𝑠𝑡, 𝑑𝑎 𝑏𝑖 𝑘𝑜𝑔𝑎 𝑜 𝑛𝑗𝑖ℎ 𝑝𝑜𝑢𝑐̌𝑖𝑙𝑖. 𝑍𝑎𝑡𝑜 𝑡𝑢𝑑𝑖 𝑚𝑜𝑗𝑖 𝑝𝑟𝑜𝑠̌𝑛𝑗𝑖 𝑛𝑖𝑠𝑜 𝑢𝑔𝑜𝑑𝑖𝑙𝑖, 𝑐̌𝑒𝑝𝑟𝑎𝑣 𝑠𝑒𝑚 𝑗𝑖ℎ 𝑣𝑒𝑐̌𝑘𝑟𝑎𝑡 𝑠𝑎𝑚 𝑛𝑎𝑔𝑜𝑣𝑎𝑟𝑗𝑎𝑙, 𝑝𝑜𝑣𝑟ℎ 𝑝𝑜 𝑑𝑜𝑏𝑟𝑖ℎ 𝑝𝑟𝑖𝑗𝑎𝑡𝑒𝑙𝑗𝑖ℎ 𝑑𝑎𝑙 𝑝𝑖𝑠𝑎𝑡𝑖 𝑚𝑒𝑠𝑡𝑛𝑒𝑚𝑢 𝑠𝑜𝑑𝑛𝑖𝑘𝑢 𝑖𝑛 𝑚𝑢 𝑡𝑢𝑑𝑖 𝑠𝑎𝑚 𝑝𝑜𝑠𝑙𝑎𝑙 𝑛𝑒𝑘𝑎𝑗 𝑠𝑙𝑜𝑣. 𝑁𝑖𝑘𝑜𝑙𝑖 𝑛𝑖𝑠𝑒𝑚 𝑚𝑜𝑔𝑒𝑙 𝑑𝑜𝑏𝑖𝑡𝑖 𝑜𝑑𝑔𝑜𝑣𝑜𝑟𝑎. 𝑃𝑜𝑠𝑙𝑎𝑙 𝑠𝑒𝑚 𝑡𝑢𝑑𝑖 𝑠𝑣𝑜𝑗𝑒𝑔𝑎 𝑝𝑖𝑠𝑎𝑟𝑗𝑎 𝑘 𝑚𝑒𝑠𝑡𝑛𝑒𝑚𝑢 𝑠𝑜𝑑𝑛𝑖𝑘𝑢, 𝑘𝑖 𝑗𝑒 𝑜𝑑 𝑛𝑗𝑒𝑔𝑎 𝑣𝑠𝑎𝑗 𝑡𝑎 𝑢𝑠𝑡𝑛𝑖 𝑜𝑑𝑔𝑜𝑣𝑜𝑟 𝑝𝑟𝑖𝑛𝑒𝑠𝑒𝑙, 𝑑𝑎 𝑖𝑚𝑎𝑗𝑜 𝑠𝑖𝑐𝑒𝑟 𝑙𝑒𝑝𝑒 𝑝𝑟𝑖𝑣𝑖𝑙𝑒𝑔𝑖𝑗𝑒, 𝑑𝑎 𝑗𝑖ℎ 𝑝𝑎 𝑛𝑜𝑐̌𝑒𝑗𝑜 𝑛𝑖𝑘𝑜𝑚𝑢𝑟 𝑝𝑜𝑘𝑎𝑧𝑎𝑡𝑖. 𝑇𝑜𝑙𝑖𝑘𝑜 𝑚𝑖 𝑗𝑒 𝑠𝑝𝑜𝑟𝑜𝑐̌𝑖𝑙𝑜 𝑚𝑒𝑠𝑡𝑜 𝐾𝑟𝑎𝑛𝑗 𝑖𝑛 𝑛𝑗𝑒𝑔𝑜𝑣 𝑚𝑒𝑠𝑡𝑛𝑖 𝑠𝑜𝑑𝑛𝑖𝑘. 𝑍𝑎𝑡𝑒𝑔𝑎𝑑𝑒𝑙𝑗 𝑠𝑒𝑚 𝑗𝑖ℎ 𝑧𝑎𝑟𝑎𝑑𝑖 𝑛𝑗𝑖ℎ𝑜𝑣𝑖ℎ — 𝑛𝑎𝑗 𝑛𝑎𝑝𝑖𝑠̌𝑒𝑚 𝑝𝑟𝑖𝑣𝑖𝑙𝑒𝑔𝑖𝑗𝑒𝑣 𝑎𝑙𝑖 𝑠𝑘𝑟𝑖𝑣𝑛𝑜𝑠𝑡𝑖? — 𝑝𝑢𝑠𝑡𝑖𝑙 𝑝𝑟𝑖 𝑚𝑖𝑟𝑢. 𝑆𝑎𝑗 𝑘𝑜𝑟𝑖𝑠𝑡𝑖 𝑝𝑟𝑖𝑣𝑖𝑙𝑒𝑔𝑖𝑗𝑒𝑚 𝑏𝑜𝑙𝑗 𝑟𝑎𝑧𝑠̌𝑖𝑟𝑗𝑎𝑛𝑗𝑒 𝑘𝑜 𝑧𝑎𝑘𝑟𝑖𝑣𝑎𝑛𝑗𝑒 𝑖𝑛 𝑠𝑖𝑗𝑎𝑗 𝑏𝑜𝑙𝑗 𝑘𝑜 𝑠𝑒𝑛𝑐𝑎. 𝑁𝑖ℎ𝑐̌𝑒 𝑛𝑒 𝑣𝑡𝑖𝑘𝑎 𝑙𝑢𝑐̌𝑖 𝑠𝑣𝑜𝑗𝑖ℎ 𝑐̌𝑎𝑠𝑡𝑛𝑖ℎ 𝑝𝑟𝑎𝑣𝑖𝑐 𝑎𝑙𝑖 𝑠𝑣𝑜𝑏𝑜𝑠̌𝑐̌𝑖𝑛 𝑝𝑜𝑑 𝑚𝑒𝑟𝑛𝑖𝑘, 𝑡𝑜𝑑𝑎 𝑡𝑖 𝑑𝑜𝑏𝑟𝑖 𝑙𝑗𝑢𝑑𝑗𝑒 𝑖𝑚𝑎𝑗𝑜 𝑣 𝑡𝑒𝑚 𝑠𝑣𝑜𝑗𝑜 𝑝𝑜𝑠𝑒𝑏𝑛𝑜 𝑛𝑎𝑣𝑎𝑑𝑜: 𝑟𝑎𝑗𝑠̌𝑖 𝑏𝑖 𝑑𝑎𝑙𝑖 𝑠𝑣𝑜𝑗𝑒 𝑝𝑟𝑖𝑣𝑖𝑙𝑒𝑔𝑖𝑗𝑒 𝑚𝑜𝑙𝑗𝑒𝑚 𝑖𝑛 𝑚𝑟𝑐̌𝑒𝑠𝑢 𝑘𝑜 𝑘𝑎𝑘𝑒𝑚𝑢 𝑎𝑣𝑡𝑜𝑟𝑗𝑢. 𝐾𝑎𝑘𝑠̌𝑒𝑛 𝑖𝑛𝑡𝑒𝑟𝑒𝑠 𝑚𝑒𝑛𝑖𝑗𝑜 𝑖𝑚𝑒𝑡𝑖 𝑜𝑏 𝑡𝑎𝑘𝑒𝑚 𝑠𝑘𝑟𝑖𝑣𝑎𝑛𝑗𝑢, 𝑚𝑖 𝑠𝑖𝑐𝑒𝑟 𝑛𝑖 𝑧𝑛𝑎𝑛𝑜, 𝑠𝑘𝑟𝑏𝑖 𝑚𝑒 𝑝𝑎, 𝑑𝑎 𝑛𝑒 𝑏𝑜 𝑡𝑜 𝑛𝑖𝑐̌ 𝑑𝑜𝑏𝑟𝑒𝑔𝑎 𝑝𝑟𝑖𝑛𝑒𝑠𝑙𝑜 𝑡𝑒𝑟 𝑗𝑖𝑚 𝑏𝑜 𝑡𝑎 𝑛𝑎𝑐̌𝑖𝑛 𝑏𝑜𝑙𝑗 𝑣 𝑠̌𝑘𝑜𝑑𝑜 𝑘𝑜 𝑣 𝑘𝑜𝑟𝑖𝑠𝑡.«
V počastitev filatelistične razstave OsmoOkno Kranj 2017 je Pošta Slovenije v maju natisnila posebno ilustrirano dopisnico s sliko te zelo redke kolorirane gravure Matthäusa Meriana.
(Omenjena grafika je na voljo za odkup. Za več informacij lahko kontaktirate avtorja besedila na fb strani Zakladnice zgodovine.)
avtor: Zakladnica zgodovine
Slovenščina 
English (UK)