Grad Jama v Zgornji Šiški, nekdanjem predmestju Ljubljane, ima pestro in dolgo zgodovino. Nahajal se je ob Vodnikovi cesti, nasproti znane Vodnikove domačije, danes pa na njegovem mestu stoji Bolnica Petra Držaja.
Kdaj je bil grad Jama zgrajen ni znano, prvi viri segajo v 14. stoletje, ko naj bi bil njegov prvi lastnik Gašper Wayst stavbo prodal Janezu Berenburgerju. Plemiški lastniki, pa tudi redovniki, so se nato skozi stoletja stalno menjavali, z njimi pa tudi poimenovanje gradu.
Od Valvasorjevih časov dalje nosi ime Iamma oziroma Jama. Valvasor je namreč o njegovi zgodovini zapisal, da so se ob prihodu Turkov junija 1472 na njegovem mestu Ljubljančani utaborili na način, da je izgledalo kot, da bi bili v jami.[1]
Grad postane šola
Med zadnjimi lastniki je bila znana ljubljanska trgovska družina Luckmann[2], natančneje Anton Luckmann, ki je grad kupil ob upokojitvi leta 1894. Po njegovi smrti leta 19. novembra 1924 so dediči grad leta 1925 prodali Krekovi meščansko-gospodinjski šoli.
Krekova gospodinjska šola je ime dobila Janezu Evangelistu Kreku (27.11.1865-8.10.1917), politiku, sociologu, teologu in pisatelju, ki je vzpostavil gospodarsko in prosvetno hrbtenico katoliškega tabora na čelu s Slovensko ljudsko stranko, vodilno stranko na slovenskem političnem področju od njegovega formiranja konec 19. stoletja. Šola je bila ustanovljena leta 1913, sprva z nazivom Dr. Krekova kuharsko-gospodinjska šola in v prostorih na Šelenburgovi ulici 1 (danes Slovenska cesta) v hiši poleg uršulinskega samostana. Vodila jo je uršulinka Viktorija Chromy.
Po prvi svetovni vojni je v novi Kraljevini SHS postala enoletna meščansko-gospodinjska šola in je obsegala celodnevno deset mesecev trajajočo gospodinjsko šolo ter posebne večerne in počitniške kuharske tečaje in tečaje za konzerviranje sadja in zelenjave. Glavni predmeti v šoli so bili: kuhanje, serviranje, šivanje, gospodinjska opravila in vrtnarstvo. Ker se je najemnina vsakoletno zviševala in je šola ni več bila zmožna plačevati, je bila primorana zapustiti prostore.
Po posredovanju ljubljanskega škofa dr. Antona Bonaventure Jegliča so leta 1925 z denarjem Ljudske in Kmetske posojilnice v Ljubljani dobili v last grad Jama, a zaradi čakanja na izselitev dotedanjih stanovalcev, s pričetkom pouka morali počakati do septembra 1926. Stavbo so preuredili, posest pa zaokrožili z nakupom sosednjega Pogačnikovega gospodarskega poslopja in njivami.[3]
Od Napoleona do golfa
Grad Jama je sicer že od nekdaj imel imeniten vrt z drevoredom od Vodnikove ceste pa skoraj do Celovške ceste. Na zahodni meji naj bi bilo pred prvo svetovno vojno improvizirano igrišče za kriket,[4] po njej pa do druge vojne pa naj bi na vrtu igrali tudi golf.[5] Tam so stala tudi gospodarska poslopja, ki so danes spremenjena v stanovanja. Če gre verjeti podatku v časopisu Slovenec, je pod tremi kostanji na dvorišču pred hišo počival sam Napoleon, ko se je med pohodom z vojsko aprila 1797 ustavil v Ljubljani.[6] Uradno je sicer noč nato prebil v škofijskem dvorcu ob ljubljanski stolici.
Uršulinke so šolo vodile zgolj eno šolsko leto (1926/27), saj je ob koncu leta vodja Viktorija Chromy odstopila in se vrnila v samostan. Uprava je šolo ponovno ponudila uršulinkam, ki pa so jo zavrnile, zato so šolo uspešno ponudili šolskim sestram v Mariboru. Vodstvo je v letu 1927/28 končalo s prezidavo gradu, opremljanjem šole in internata ter ureditvijo novega angleškega vrta, šolskega vrta in sadovnjaka. Hkrati je bil šoli priključen vrtec.
Leta 1930 so k ponudbi dodali še trimesečne kmetijsko-gospodinjske tečaje za kmečka dekleta iz okolice Ljubljane, saj je bila sama šola zaradi precej visoke šolnine v prvi vrsti na voljo dekletom iz premožnejših družin. Leta 1932 se je šola preoblikovala v dvoletno gospodinjsko šolo z zaključnim izpitom, dve leti kasneje pa postala štiriletna s končnim diplomskim izpitom. Leta 1935 je tako dobila nov naziv Višja gospodinjska šola dr. Kreka, leto kasneje pa ji je bila še uradno priznana stopnja popolne srednje strokovne šole.[7]
Po vojni podrli nacionalizirani grad Jama
Nove družbenopolitične razmere po drugi svetovni vojni so onemogočile, da bi gospodinjska šola nadaljevala z delovanjem. Grad so po odločbi vlade Ljudske republike Slovenije 30. aprila 1948 nacionalizirali in vanj preselili šolo za dresuro policijskih psov, ki je tam ostala do leta 1950 oziroma 1954 na dvorišču stavbe.
Ker je bil grad dotrajan so ga na hitro obnovili in leta 1950 začeli sprejemati prve bolnike miličnike in partizanske borce, ki so zboleli za pljučno tuberkulozo. Septembra leto kasneje je sledilo uradno odprtje bolnišnice Ljudske milice, ki je bila zaprtega tipa in namenjen le moškim. V naslednjih letih so začeli sprejemati bolnike tudi z drugimi boleznimi in odprli oddelek za bolnice.
Leta 1955 je bolnišnica postala finančno samostojen zavod z imenom Zdravstveni dom Državnega sekretariata za notranje zadeve LR Slovenije, pred tem je bila neposredno pod sanitetnim odsekom uprave Ljudske milice. Kot nakazuje ime so sprva vanj zahajali predvsem zaposleni v državnih ustanovah in člani borčevskih organizacij, postopoma pa nato dobivala podobo internega oddelka in končno leta 1963 postala splošni javni zdravstveni dom Bolnica dr. Petra Držaja. Ime je dobila po partizanskem zdravniku Petru Držaju, ki je padel leta 1944, njegov kip pa stoji v avli bolnišnice. Stari del zgradbe, v kateri je bila omenjena gospodinjska šola, so porušili leta 1966 in jo nadomestili z novogradnjo, ki v zelo slabem stanju stoji še danes.[8]
Fotogalerija:
__________________________________
[1] Slovenec (04.07.1926), str. 7, Dr. Krekova gospodinjska šola v Zg. Šiški pri Ljubljani.
[2] Več o družini glej Zgodovina družine Luckmann, Kronika, 37, 1989, str. 290-301.
[3] Izvestje o šolskem letu 1936/37. Ljubljana: Dr. Krekova višja gospodinjska šola Ljubljana VII, 1937, str. 3.
[4] Zvonka Zupančič Slavec, Bolnica dr. Petra Držaja v Ljubljani. Od gradu Jama do gospodinjske šole in bolnišnične ustanove, str. 41. ISIS, let. 22, št. 4, 2013, str. 40-43.
[5] Mirko Kambič, Šiška nekoč in danes, str. 53. Kronika, let. 24, št. 1, 1976, str. 52-53.
[6] Slovenec (04.07.1926), str. 7, Dr. Krekova gospodinjska šola v Zg. Šiški pri Ljubljani.
[7] Izvestje o šolskem letu 1936/37. Ljubljana: Dr. Krekova višja gospodinjska šola Ljubljana VII, 1937, str. 3-4.
[8] Zvonka Zupančič Slavec, Bolnica dr. Petra Držaja v Ljubljani. Od gradu Jama do gospodinjske šole in bolnišnične ustanove, str. 42-43. ISIS, let. 22, št. 4, 2013, str. 40-43.
Literatura:
- Slovenec (04.07.1926), str. 7, Dr. Krekova gospodinjska šola v Zg. Šiški pri Ljubljani.
- Ilustrirani Slovenec, 21.8.1927.
- Izvestje o šolskem letu 1936/37. Ljubljana: Dr. Krekova višja gospodinjska šola Ljubljana VII, 1937.
- Mirko Kambič, Šiška nekoč in danes, str. 53. Kronika, let. 24, št. 1, 1976, str. 52-53.
- Zgodovina družine Luckmann, Kronika, 37, 1989, str. 290-301.
- Zvonka Zupančič Slavec, Bolnica dr. Petra Držaja v Ljubljani. Od gradu Jama do gospodinjske šole in bolnišnične ustanove. ISIS, let. 22, št. 4, 2013, str. 40-43.
