Ivan Hribar in njegova Ljubljana

Verjetno najbolj znan ljubljanski župan Hribar in Ljubljana v njegovem času. Ivan Hribar se je rodil v Trzinu, deloval pa je na številnih področjih. Bil je zastopnik praške banke Slavija v Ljubljani, vodja liberalne Narodno napredne stranke, sokol, narodni buditelj in ljubljanski župan.

To funkcijo je zasedel leta 1896, od nje pa se poslovil leta 1910, ko ga cesar ni več želel potrditi zaradi t.i. septembrskih dogodkov leta 1908, ko so v Ljubljani, v odziv na napade Nemcev na ptujske Slovence, potekali protinemške demonstracije. Pri posredovanju vojske sta padli dve civilni žrtvi, mladeniča Ivan Adamič in Rudolf Lunder. Ljubljana je v obdobju županovanja Hribarja doživela viden preporod – dobila je vodovod, plinarno, elektrarno, tramvaj, ljudsko kopališče itd. – mesto pa je dobilo slovensko lice.

V novi jugoslovanski državi je postal prvi jugoslovanski veleposlanik v Pragi, od 1921 do 1923 zasedal mesto pokrajinskega namestnika za Slovenijo in od 1932 do 1938 mesto jugoslovanskega senatorja. Po napadu sil osi na Jugoslavijo, kapitulaciji njene vojske 17. aprila 1941 in italijanski zasedbi Ljubljani je v znak protesta s skokom v Ljubljanico storil samomor.

Pri tem je zapustil poslovilno pismo z verzi iz Prešernovega Krsta pri Savici: “Manj strašna noč je v črne zemlje krili, kot so pod svetlim soncem sužni dnovi.“