- Deželno predsedstvo oziroma sedež oblasti dežele Kranjske na Bleiweissovi, današnji Prešernovi cesti je bil dograjen leta 1899. Tudi po razpadu Avstro-Ogrske se je v stavbi nastanila vsakokratna aktualna oblast, danes pa v njej domuje predsednik (Predsedniška palača).
- Deželno predsedstvo oziroma sedež oblasti dežele Kranjske na Bleiweissovi, današnji Prešernovi cesti je bil dograjen leta 1899. Tudi po razpadu Avstro-Ogrske se je v stavbi nastanila vsakokratna aktualna oblast, danes pa v njej domuje predsednik.
- Deželno predsedstvo oziroma sedež oblasti dežele Kranjske je bil dograjen leta 1899. Tudi po razpadu Avstro-Ogrske se je v stavbi nastanila trenutna oblast, danes pa v njej domuje predsednik.
- Osrednja ljubljanska pošta na križišču Dunajske ceste in Franc Jožefa ceste. Nasproti stojita stari Hotel Slon, danes v novi podobi, in Hotel Stadt Wien, na mestu katerega danes stoji Nama.
- Franca Jožefa cesta, danes Cankarjeva cesta, po kateri je potekala znamenita promenada od središča mesta do parka Tivoli. Na desni strani je Opera, zgrajena kot Deželno gledališče med letoma 1890 in 1892. Po izgradnji Nemškega gledališča oziroma današnje Drame, so v stavbi primat dobile operne prireditve.
- Dobiček od prodaje teh razglednic je šel v poseben vojni sklad.
- Cerkev Svete Trojice ali Uršulinska cerkev v Ljubljani okoli leta 1899.
- Cerkev je dobila ime po nemškem viteškem križarskem redu t.i. Križevnikih. Prvotno zgodnjegotsko križevniško cerkev je v začetku 18. stoletja nadomestila baročna stavba Italijana Domenica Rossija. Danes tukaj domujejo Križanke.
- Dogajanje na Mestnem trgu okoli leta 1907.
- Hradeckega most ali današnji Čevljarski most. Most na tem mestu že stoletja povezuje Mestni, Stari in Novi trg. Na njem so najprej prostor imeli mesarji, od tod ime Mesarski most, kasneje pa so tam svoje delavnice imeli čevljarji, po katerih je dobil ime Čevljarski most. V 19. stoletju je lesen most zamenjal litoželezni (na razglednici),... Nadaljuj z branjem
- Cerkev je bila postavljena na pogorišču mestnega senika, po velikem požaru leta 1660. V sled tega je bila poimenovana po svetem Florijanu, zaščitniku gasilcev.
- Pogled na Marijin trg, danes Prešernov trg, z gradu.
