Ljubljansko telovadno društvo Sokol I je nastalo leta 1907, po tem ko je na pobudo gimnazijskega profesorja in liberalnega politika dr. Pavla Pestotnika iz Ljubljanskega Sokola izstopila manjša skupina mlajših sokolov.
Ti so bili nezadovoljni s razmerami v vodilnem slovenskem sokolskem društvu in smerjo, ki jo je vodil dr. Viktor Murnik, preroditelj sokolskega gibanja na prelomu iz 19. v 20. stoletje. Skupina okoli Pestotnika je želela delo bolj usmeriti v širše množice in mlade, predvsem pa ob telovadbi močno razvijati tudi prosvetno delo. Novo društvo je lepo uspevalo in raslo, precej težav pa ji je povzročalo pomanjkanje primernih prostorov za svoje dejavnosti.
Po prvi svetovni vojni je društvo v pravem trenutku uspelo ugodno kupiti zemljišče v Šentpetrskem predmestju, predelu Ljubljane, ki se je po velikem potresu leta 1895 pospešeno razvijal in pozidaval. Na parceli, za katero je bilo predvideno, da bo ostala zelena, so načrtovali ureditev letnega telovadišča in kasneje še sokolskega doma. A zapletlo se je že pri nakupu zemljišča. Prodaji so ostro nasprotovali v katoliškem političnem taboru, ki je sokolsko organizacijo smatral za enega izmed glavnih stebrov svojih političnih nasprotnikov, liberalcev. Pri tem je dejansko šlo le nadaljevanje t. i. kulturnega boja med omenjenima taboroma, ki se je razmahnil z nastankom političnih strank v zadnjem desetletju 19. stoletja in »delitve duhov« na skorajda vseh poljih družbenega delovanja. Sokol I je kljub temu uspel 15. avgusta 1921 otvoriti telovadišče, ki je obsegal še tekaško stezo, tribune za gledalce in servisne prostore za telovadce.
Še bolj se je zaostrilo ob gradnji doma, ki bi po pogodbi morala biti sezidana leta 1924. Društvo je z gradnjo zaradi neprimernih gospodarskih razmer in finančnega stanja društva sprva odlašalo, nato pa je bila ob političnih pritiskih primorana, da projekt uresniči. Največji sokolski dom je bila tako zgrajen konec leta 1926, uradno odprt pa junija 1927. Pod zgradbo se je podpisal priznani slovenski arhitekt Ivan Vurnik, ki je zunanjost združil s sokolskimi ideali slovenstva in slovanstva ter notranjost premišljeno prilagodil društvenim zahtevam. V njej so primerne prostore dobili telovadci, razni prosvetni odseki in uprava, pa tudi stanovanja, poslovni prostori in kopališče. Začetno veselje pa so skalile finančne težave, ki so društvo kljub dobremu načrtovanju in široki podpori članstva ter podpornikov, prisile v sanacijsko akcijo, ki jo je omogočil velikodušen kredit Češke sokolske zveze. Okupacijo v času druge svetovne vojne je društvo pričakalo s čistimi računi.
dr. Aleš Šafarič
*Prispevek je povzetek članka, ki je objavljen v reviji Kronika, 66, 2018, št. 2. Več o reviji si lahko preberete na njihovi spletni strani kronika.zzds.si, kjer lahko najdete tudi elektronske različice revije starejših letnikov. V avli stavbe na Taboru je postavljena razstava, ki daje vpogled ne le v gradnjo objekta in telovadišča, temveč tudi v nastanek in delovanje tamkajšnjega sokolskega društva, kasneje Partizana Tabor in danes Športnega društva Tabor.
