12. aprila leta 1204 so križarji prebili obrambne položaje Konstantinopla in naslednji dan zavzeli bizantinsko prestolnico. Zasedba mesta je bila eno zadnjih dejanj v veliki shizmi med vzhodno pravoslavno cerkvijo in Rimskokatoliško cerkvijo.
Okupacija Konstantinopla in uničenje bizantinske države se je odvila v okviru IV. križarske vojne. Prvotni plan križarjev je bil, da s finančno in vojaško pomočjo Bizanca poskušajo prevzeti nadzor nad bližnjim vzhodom in predvsem sveto deželo ter Jeruzalemom. Leta 1202 je bilo vzpostavljeno zavezništvo z bizantinskim princem Aleksiosom Angelosom, ki je želel na bizantinski prestol vrniti očeta Isaaca II. Angelosa. Ta je Vzhodnemu rimskem imperiju vladal od leta 1185 do 1195, ko je izgubil oblast. Načrt je sprva uspel in družina Angelos je oblast nad Bizancem prevzela avgusta 1203. A njihova vladavina je bila kratkega veka in je bila januarja 1204 ponovno odstranjena z oblasti.
Križarji so se tedaj odločili zavzeti mesto in skupna vojska Francije, Svetega rimskega cesarstva ter Beneške republike je začela pripravljati ofenzivo. Mesto je bilo zavzeto 13. aprila 1204, za to pa so bili najbolj zaslužni Benečani, ki so odlično poznali vse morske ožine in zalive ter slabosti obrambnega zida Konstantinopla. Križarji so z vojsko 10.000 vojakov napadli s kopnega, Benečani pa so s floto, v kateri je bilo preko 200 ladij, udarili z morja. Mesto je branilo 15.000 bizantinskih vojakov in manjši garnizoni Dalmacije in Ogrske. Benečani so na morju imeli premoč 10 proti 1.
Po zavzetju mesta je sledilo plenjenje, kakršnega Bizanc še ni doživel in se lahko meri s postopanjem Vandalov med napadi na Zahodno rimsko cesarstvo. Po plenjenju je le majhno število križarjev nadaljevalo svoj pohod proti Jeruzalemu, Bizantinsko cesarstvo pa je bilo ukinjeno. Križarji so na osvojenih bizantinskih ozemljih ustanovili Latinsko cesarstvo in druge latinske križarske države. Benečani pa so na pogajanjih pridobili nadzor nad številnimi otoki in pomorskimi prehodi, s ciljem da utrdijo svojo premoč na morju in nadzor nad Sredozemljem.
Leta 1263 je Nikejskemu cesarstvu uspelo ponovno prevzeti Konstantinopel in oživeti Bizantinski imperij, ki je nato obstajal še 190 let.
Križarska osvojitev Konstantinopla, FOTO: Wikipedia
