V 21. stoletju je tobačna tovarna v Ljubljani nekakšen sinonim za birokracijo, mesto, kjer urejamo osebne dokumente ipd. No, že samo ime pove, da temu ni bilo vedno tako. Ob slovesni proglasitvi ustanove kot kulturnega spomenika lokalnega pomena, tokrat na kratko opisujemo njeno zanimivo preteklost.
Letos mineva 300 let, od kar se je 13. maja 1717 v dunajskem Hofburgu rodila Marija Terezija, ki je kar 40 let vladala velikem delu srednje Evrope in je korenito vplivala tudi na razvoj naših dežel. Pod Marijo Terezijo se je za Slovence začela moderna doba in z njo narodni …
V zadnjih dveh letih smo na portalu v sklopu rubrike »Kulturne sledi manjšin v Ljubljani« opisali več osebnosti, ki so z svojim delovanjem vplivali na razvoj Ljubljane na področju kulture. Sedaj se bomo posvetili še opisu nekaterih skupnosti, ki so živele ali še živijo v slovenski prestolnici.
Ljubljana letos praznuje šestdeseto obletnico od prvega pohoda ob žici. Poleg tega mineva tudi 75 let odkar so italijanske okupacijske oblasti mesto ogradile z bodečo žico.
Rubrika kulturne sledi manjšin v Ljubljani opisuje osebnosti, ki so s svojim delom vplivali na razvoj Ljubljane na področju kulture. Tokrat je na vrsti Slobodan Pejić.
Rubrika kulturne sledi manjšin v Ljubljani opisuje osebnosti, ki so svojim delom vplivali na razvoj Ljubljane na področju kulture. Tokrat je na vrsti Jurij Zaninović.
Pred natanko sto leti, 21. novembra 1916, je umrl eden najbolj priljubljenih habsburških cesarjev Franc Jožef. V svoji skoraj 70-letni vladavini je v Ljubljani in drugih slovenskih krajih pustil velik pečat.
Čez nekaj dni, 21. novembra, bomo obeležili sto let od smrti avstrijskega in avstro-ogrskega cesarja Franca Jožefa I.
Ljubljanica je brez dvoma eden od simbolov Ljubljane, reka pa je, po eni izmed razlag, mestu dala tudi ime. Oba je močno zaznamoval arhitekt Jože Plečnik.
Rubrika kulturne sledi manjšin v Ljubljani opisuje osebnosti, ki so svojim delom vplivali na razvoj Ljubljane na področju kulture. Tokrat je na vrsti Jakov Brdar.
Pravoslavna cerkev v Ljubljani je temeljni kamen dobila davnega leta 1932. Štiri leta kasneje je bila gradnja neuradno končana, uradno pa šele leta 2005.
Rubrika kulturne sledi manjšin v Ljubljani opisuje osebnosti, ki so svojim delom vplivali na razvoj Ljubljane na področju kulture. Tokrat je na vrsti Ilija Arnautović.
