11. junija leta 1940 je nastala Vichyjska Francija, ko je dan prej novi francoski ustavni zakon ukinil uradno ime Tretja republika in dal polna pooblastila za vodenje države Phillipeu Petainu.
10. maja 1940 so nemške enote simultano napadle Francijo, Belgijo in Nizozemsko. Do tega trenutka so nemške sile v bojih tekom II. svetovne vojne že porazile Poljsko in Dansko, z Britanci in lokalnim prebivalstvom pa so tedaj potekali boji na Norveškem. Do konca maja sta predajo podpisale tudi Belgija in Nizozemska. 10. junija so nemške sile vzpostavile tudi nadzor nad Norveško ter so se lahko fokusirale na boj proti združenim britansko-francoskim četam. Uspehi nemških sil ter nezaupanje do potencialne britanske vojaške pomoči in potek evakuacije zavezniških vojakov pri Dunkirku kje so britanski vojaki imeli prioriteto pred ostalimi so pri delu francoske politike in vojske odprli debate o potencialnem dogovoru z Nemčijo. 22. junija 1940 je Petain podpisal premirje z Nemčijo, predsednik vlade Paul Reynaud pa je odstopil. Premirje z Nemčijo je tako pripeljalo do konflikta z Veliko Britanijo, ki je začetek julija napadla francoske vojaške postojanke in pristanišča v Alžiriji, s ciljem da ne pridejo v nemške roke.
Teden dni kasneje je Petain dobil polna pooblastila za vodenje države, dan kasneje pa je uradno nastala nova državna tvorba z centrom moči v mestu Vichy (uradno je bil sicer prestolnica še vedno Pariz). Številni so sporazum z Nemčijo podpirali, saj so menili, da je to trenutno najbolje kaj je možno iztržiti, Petain pa je bil heroj I. svetovne vojne v katerega so imeli zaupanje da bo zavaroval interese Francije. Ta je bila razdeljena v dve zoni, severni del z izhodom na Atlantik je bil pod nadzorom nemške vojske, južni z izhodom na Sredozemlje ter večina kolonialnega imperija pa pod kontrolo Vichyja. Sprva je vlada imela tudi mednarodno legitimnost ter so jo priznale države, ki so tedaj v vojni bile nevtralne, med drugim tudi ZDA in Kitajska. Tekom vojne je Vichyki režim padal vse bolj v kolaboracijo z silami osi, ki so po zavezniškem izkrcanju v severni Afriki in izgubi ozemelj, do konca leta 1942 prevzele nadzor nad celotnim francoskim ozemljem. Čeprav se uradno Vichyjska Francija ni nikoli pridružila silam osi, je njena ideologija bila podobna režimom v Italiji, Španiji in Portugalski. Desetine tisoče Judov je bilo aretirano in poslano v koncentracijska taborišča, njene policijske in vojaške enote pa so se borile proti francoskem odporniškem (posebno komunističnem) gibanju. Država ni sodelovala pri invaziji na Sovjetsko zvezo je pa kot ostale sile osi vodila strogo anti sovjetsko politiko in tudi pomagala novačiti Francoze v enoto SS Charlemagne, ki se je borila proti Rdeči armadi. Vichyjska Francija je nehala obstajati avgusta 1944 ko so zavezniške sile po izkrcanju v Normandiji osvobodile Francijo. Heroj bojev z Nemci iz »Velike vojne« Petain je bil sprva obsojen na smrt, nato pa je sodba bila spremenjena v dosmrtni zapor, kje je umrl leta 1951.
Petain na sestanku z Hitlerjem oktobra 1940 (Foro: Wikipedia)
