3. februarja 1468 je v Mainzu umrl nemški kovač, inženir, graver, tipograf in predvsem izumitelj tiska Johannes Gutenberg. Pokopan je bil v svojem rojstnem Mainzu v frančiškanski cerkvi, ki pa je bila kasneje uničena skupaj s pokopališčem, tako da je bil Gutenbergov grob izgubljen. Gutenbergova starost ostaja neznanka, saj ne poznamo letnice njegovega rojstva. Rojen je okoli leta 1400, letnice, ki se omenjajo pa so 1394, 1405 in 1408.
Prav tako ostaja neznanka velik del Gutenbergovega življenja. Vemo, da je svojo mladost preživel v rojstnem Mainzu, med leti 1434 – 1444 pa je živel v Strasbourgu, kjer je vodil različne manufakture, ki so se ukvarjale s tiskanjem. Po povratku v Mainz je okoli leta 1450 že ustanovil svojo delavnico, v kateri je tiskal knjige, med drugim tudi slovarje in tekste v latinskem jeziku. Leta 1455 je natisnil Biblijo, kar se smatra za njegov največji uspeh v življenju. Sveto pismo je nato natisnil še približno 180-krat; večino na papirju, nekaj pa tudi na pergamentu.
Zadnjih deset let življenja je Gutenberg večinoma preživel v revščini. Leta 1459 je bankrotiral, izgubil svojo delavnico v Mainzu, obdržal pa naj bi manjšo delavnico v mestu Bamberg, kjer se je še občasno ukvarjal s tiskanjem. Leta 1462 ga je iz Mainza pregnal mestni nadškof Adolf II. Tri leta kasneje je Gutenbergu dovolil povratek v mesto, kjer je živel do smrti, in mu priznal njegove zasluge za tisk Biblije ter mu podelil naziv dvornika.
Johannes Gutenberg je z iznajdbo tiska s premičnimi kovinskimi črkami uvedel tiskanje v Evropo. Njegova uvedba mehanskega gibljivega tipografskega tiskanja v Evropo je začela revolucijo tiskanja in se šteje za mejnik drugega tisočletja, ki začenja sodobno obdobje človeške zgodovine. Igrala je ključno vlogo pri razvoju renesanse, reformacije, razsvetljenstva in znanstvene revolucije ter postavila materialno osnovo za sodobno gospodarstvo, ki temelji na znanju, in širjenje znanja med množice.
Gutenbergova 42 vrstična Biblija v javni mestni knjižnici v New Yorku, FOTO: Wikipedia
