28. maja leta 1641 je bil v ljubljanski stolnici krščen polihistor baron Janez Vajkard Valvasor. V starejši ljubljanski znanstveni zgodovini zavzema osrednje mesto raziskovalca do 18. stoletja. Bil je homo universalis in avtor monumentalne Slave vojvodine Kranjske. Bil je izjemen etnograf, geograf, zgodovinar, topograf, naravoslovec, risar in zbiratelj. Nad poročilom o delovanju Cerkniškega jezera, ki so ga objavili v eni prvih znanstvenih revij, so bili angleški znanstveniki tako navdušeni, da so ga izvolili za člana eminentne Kraljeve družbe.
Na gradu Bogenšperk pri Litiji je uredil veliko knjižnico, zbirko grafičnih listov. V bakrorezni delavnici je leta 1678 zaposlil nad deset domačih in tujih mojstrov in začel tiskati zbirke bakroreznih podob. Imel je vsestranske talente in številna zanimanja, seznanil pa se je tudi z največjo fizikalno zagato svojega časa, vakuumsko črpalko. S preučevanjem lastnosti novih materialov je iznašel postopek za ulivanje tankostenskih kipov, ki ga je uporabil za Marijin kip na stebru pred jezuitsko cerkvijo sv. Jakoba. Svojo iznajdbo je opisal in narisal v vodilni londonski in leipziški reviji, s tem pa velja za prvega mednarodno priznanega izumitelja iz naših krajev.
Baron Janez Vajkard Valvasor (FOTO: Wikipedia Commons)
