26. januarja leta 1821 se je v prestolnici Kranjske pričel Ljubljanski kongres, ki je bil tretje takšno srečanje članic Svete alianse. Kongres je trajal tri mesece in pol, vse do 12. maja 1821. Ljubljana, mesto, katero je tedaj imelo približno 12.000 prebivalcev, je obiskalo preko 500 visokih gostov. Med najpomembnejšimi so bili ruski cesar Aleksander I., avstrijski cesar Franc I., avstrijski kancler Clemens Metternich in neapeljski kralj Ferdinand I. Bourbon.
Povod za sestanek je bila ustavna revolucija v Neapeljskem kraljestvu junija 1820. Zaradi krize v Neaplju so se predstavniki evropskih velesil pred Ljubljanskim kongresom srečali že oktobra 1820 na kongresu v Tropauu, kjer pa niso uspeli najti skupnega jezika o rešitvi krize na jugu Italije. V Ljubljani so se nato voditelji Rusije, Avstrije in Prusije odločili ponuditi pomoč neapeljskemu kralju v boju proti upornikom ter pooblastili avstrijsko vojsko, da obračuna z revolucionarji. Uspeh je bil dosežen, saj so bili neapeljski revolucionarji že 20. marca premagani. Na drugem delu kongresa pa so obravnavali revolucijo v Piemontu in upor proti osmanski vladavini v Moldaviji in Vlaški.
Na kongres Svete alianse nas še danes spominjajo Kongresni trg, Cesta dveh cesarjev, Bavarski dvor in gostilna Pri ruskem carju.
Kongresni trg danes, FOTO Denis Striković
