20. oktobra leta 1855 je v Ljubljani umrl slovenski slikar in freskant Matevž Langus. Star je bil 63 let. Rodil se je 9. septembra leta 1792 v kovaški družini v fužinarskem kraju Kamna Gorica pod planoto Jelovico pri Radovljici. Mlada leta je preživel kot žebljar v rodnem kraju. Nato se je šolal v Celovcu v delavnici Johanna Schreibersa, pri katerem je ostal šest let. Leta 1817 se je vrnil na Kranjsko in se naselil v Ljubljani, kje pa se ni dolgo zadržal, saj je bil kmalu sprejet na dunajsko akademijo. Leta 1821 se je vrnil v Ljubljano. Posvetil se je portretiranju in stenskemu slikarstvu. V letih od 1824 do 1826 je živel v Rimu.
Slikal je pod vplivom Rafaela in nazaristov. Največ je delal za cerkve, med drugim je poslikal kupolo ljubljanske stolnice in frančiškansko cerkev. Langusovi portreti ljubljanskih meščanov so pomembne priče umetnostnega ozračja tedanje Ljubljane. Portretiral je tudi Primicovo Julijo, Prešernovo muzo in oboževanko. Poleg Julijinega je ustvaril še portreta Matije Čopa in Andreja Smoleta. Zaradi fresk v romarski cerkvi na Šmarni gori je bil poimenovan celo za zadnjega barokista na Slovenskem, čeprav gre pri njem v resnici za klasicistično umirjen iluzionizem. Več njegovih slik je odnesel škof Friderik Baraga v Ameriko.
Po Matevžu Langusu so v Sloveniji danes poimenovale ulice v Ljubljani, Radovljici in na Ptuju.
Matevž Langus, FOTO Wikipedia
