31. avgusta leta 1882 je daleč od rodne Ljubljane, pozabljen od rojakov in nekdanjih prijateljev, v bedi in revščini v francoskem Mennecyju preminil 77 letni Jurij Mihevec. Toda kdo je bil ta skorajda za vedno pozabljeni slovenski skladatelj? Le pet let mlajši od sodobnika Franceta Prešerna, sin ljubljanskega gostilničarja, je že kot 16 leten deček nastopil v javnosti z zaigrano vojaško koračnico na klavirju v času kongresa Svete alianse leta 1821 v Ljubljani. Izvirnik je danes v arhivu francoskega narodnega konservatorija v Parizu. V Ljubljani je tako kot številni drugi mladi in nadarjeni Kranjci obiskoval licej, nekakšno gimnazijo kot predstopnjo univerzitetnega študija. Na skrivaj pred očetom pa naj bi hodil še na glasbeni pouk k Francu Sokolu, učitelju na šoli Filharmoničnega društva. V skladu z željo staršev, se je opravljenem liceju vpisal na dunajsko pravno fakulteto, študij pa je kmalu opustil in se posvetil samo glasbi. Na Dunaju naj bi se celo spoprijateljil z Beethovnom in Schubertom.
Čeprav so mu črne koze v otroških letih izmaličile roko, je kot spreten pianist hibo izkoristil in igral s komolcem. Leta 1846 se je Mihevec preselil v Pariz in tam skoraj 35 let deloval. Skomponiral je več spevoiger, različne kantate in mnogo krajših klavirskih skladb med drugim klavirske etude, poloneze, valčke, romance in uverture ter klavirske koncerte, balete in operne priredbe pa so mu izdajali znani glasbeni založniki. Po končani francosko-pruski vojni leta 1871 je zašel v osebno in finančno stisko, pred dokončno bedo pa ga je rešila ena izmed njegovih učenk, grofica de Vaucouleurs, ki ga je bolnega in ostarelega vzela k sebi na svoje posestvo v Mennecyju, kjer je leta 1882 umrl.
Jurij Mihevec je bil izjemno nadarjen slovenski glasbenik, ki je delovali v tujini, v domačem glasbenem življenju pa ni zapustili velikih sled. Napisal je več kot 530 klavirskih skladb, ki so bila namenjena lahkotnim in romantičnim obarvanim salonskim prireditvam 19. stoletja.
Jurij Mihevec (FOTO: Wikipedia)
