Preskoči na vsebino

1889 – Postavitev Vodnikovega spomenika v Ljubljani

30. junija leta 1889 so v Ljubljani postavili spomenik v čast pesniku, pisatelju in učitelju Valentinu Vodniku. Vodnikov trg in današnja osrednja ljubljanska tržnica sta nastala šele po velikonočnem potresu leta 1895, ko so porušili poškodovano štiri traktno klasicistično poslopje liceja. Tako je današnji trg bolj naključna posledica naravne nesreče kot namerne urbanistične politike, saj je še danes vidna zareza in slepe fasade na Mahrovi hiši, kjer imajo svoje prostore svetniški klubi mestnega sveta. Kljub temu pa območje trga sega daleč v ljubljansko srednjeveško zgodovino. Iz grajskega pobočja se je preko Krekovega trga proti Ljubljanici spuščalo srednjeveško mestno obzidje, vhod v mesto pa so zapirala Samostanska vrata. Ta so dobila ime po nekdanjem frančiškanskem samostanu, ki je stal na mestu Vodnikovega trga že v 13. stoletju. Pred cerkvijo je stalo tudi plemiško pokopališče, poleg njega pa nekdanje Šenklavško kopališče. V 18. stoletju so se frančiškani preselili v avguštinski samostan na Prešernov trg, poslopje je dobilo novo podobo, proti koncu 18. stoletja pa so podrli še srednjeveški zid in preselili pokopališče Sv. Krištofu (današnje Gospodarsko razstavišče). Nekdanji samostan je postal za nekaj časa bolnica, po predlogu Antona Tomaža Linharta pa je zgradbo zasedel novoustanovljena mesta šola, imenovan Ljubljanski licej, kjer je poučeval tudi slovenski narodni buditelj in pesnik Valentin Vodnik. V stavbi je delovala prva popolna ljubljanska univerza v času Ilirskih provinc, v njej so bili prvi deželni muzej in knjižnica, zametek današnje Narodne in univerzitetne knjižnice. 10 let po potresu so stavbo porušili in trg poimenovali po Valentinu Vodniku. Prav tam so na današnji dan leta 1889 pred vhodom v licej postavili prvi slovenski narodni kip Valentinu Vodniku, ki ga je iz brona izdelal kiparja Alojzij Gangl. Glede na današnjo orientacijo kipa so bili že predlogi, da bi ga obrnili proti odprtemu delu trga, kjer bi kip tudi poleg umetniških kvalitet, zaživel tudi z urbanističnega vidika.

Spomenik Valentina Vodnika (FOTO: Wikipedia)

Ostali dogodki na današnji dan:

1939 – Umre Franc Derganc

30. junija leta 1939 je v Ljubljani umrl slovenski zdravnik in kirurg Franc Derganc. Derganc je bil znani ljubljanski kirurg v prvi polovici 20. stoletja. Strokovno znanje je pridobil na dunajski medicinski fakulteti, izpopolnjeval pa se je v klinikah na Danskem, v Nemčiji, Franciji in Švici. Od leta 1911 je kot primarij vodil kirurški oddelek… Nadaljuj z branjem

1810 – Rojen Stanko Vraz

30. junija leta 1810 se je v Cerovcu pri Ljutomeru rodil Stanko Vraz. Bil slovensko-hrvaški pesnik, pripovednik, zbiralec ljudskih pesmi, književni kritik, potopisec, prevajalec in pisec člankov o jeziku in narodnih običajih. Obenem je bil je eden od najpomembnejših pripadnikov Ilirskega gibanja. Sprva je pisal v slovenščini, vendar ni imel možnosti za objavljanje svojih literarnih… Nadaljuj z branjem