Preskoči na vsebino

1905 – Rojen Boris Kobe

9. oktobra leta 1905 se je v Ljubljani rodil slovenski in jugoslovanski kipar, slikar in oblikovalec Boris Kobe.

Arhitekturo je študiral v Ljubljani pri profesorju Plečniku. Študij je nadaljeval med leti 1930 in 1931 na Academie de la Grande Chaumiere v Parizu. Kobetovo slikarstvo sodi med slovenske modernistične slikarje petdesetih let. Njegov najbolj priljubljen slikarski motiv je slovenska krajina, slikana s hitro potezo in vedno s prisotnostjo tamkajšnje arhitekture. V naslikanih stavbah je čutiti roko natančnega arhitekta. Nekaj časa je bil samostojni umetnik, nato pa ljubljanski mestni arhitekt. Od leta 1946 do 1974 je bil profesor za prostoročno risanje in barvne študije na oddelku za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo.

Pred vojno je sodeloval pri izvedbi nekaterih Plečnikovih del, po vojni pa je med drugim samostojno zasnoval most čez Gruberjev prekop in prve stanovanjske bloke v Savskem naselju. Bil je med najbolj aktivnimi pri prenovah, zlasti v srednjeveškem jedru Ljubljane, kjer je deloval kot vodilni konservator. Pomemben je njegov delež pri arhitekturni zasnovi nekaterih spomenikov, predvsem pomnikov narodnoosvobodilnega boja: na Svetem Urhu pri Ljubljani, na Vrhniki, v Trbovljah, Dražgošah in Podljubelju.  Kot slikar je Boris Kobe po večini slikal krajine in tihožitja, poleg tega pa je ustvarjal tudi monotipije in ilustracije. Prešernovo nagrado je prejel leta 1977 za arhitekturo, slikarstvo, oblikovanje spomenikov, knjižno ilustracijo in pedagoško delo. Bil pa je tudi pomemben slovenski filmski in gledališki scenograf. Med najpomembnejšimi filmskimi scenografijami je gotovo njegovo delo za film “Na svoji zemlji”. Tudi sin Jurij Kobe je arhitekt in univerzitetni predavatelj.

Umrl je 3. maja leta 1981 v Laškem.

Boris Kobe (FOTO: Wikipedia)

Ostali dogodki na današnji dan:

1916 – Začetek osme soške ofenzive

9. oktobra leta 1916 se je z italijanskim napadom na položaje avstro-ogrske vojske začela osma soška ofenziva, ki je trajala štiri dneve. Luigi Cadorna je, tako kot v prejšnjih ofenzivah, poveljeval italijanski armadi, ki je štela 20 divizij, na voljo je imel tudi 1200 topov. Avstro-Ogrske položaje je pod poveljstvom Svetozarja Borojevića branilo 14 divizij,… Nadaljuj z branjem