Preskoči na vsebino

1907 – Rojen Marjan Kozina

4. junija leta 1907 se je rodil skladatelj, dirigent, prevajalec, potopisec in prvi upravnik Slovenske filharmonije Marjan Kozina. Marjan je poznal note, še preden je začel hoditi v šolo. Na ljubljanski univerzi je sočasno poleg filozofije in matematike študiral tudi klavir in violino na ljubljanskem konservatoriju, kasneje pa se je poglobil študiju glasbe na Dunaju in v Pragi. Po končanem študiju se je za kratek čas vrnil v Ljubljano, kjer je postal korepetitor v Operi. Nato je v Mariboru prevzel mesto dirigenta zbora in orkestra ter ravnateljstvo Glasbene Matice. Tik pred vojno se je z družino preselil v Beograd, kjer je postal profesor na glasbeni akademiji.

Med drugo svetovno vojno se je aktivno udeležil NOB, kjer je bil kulturno in glasbeno dejaven v partizanih, po končani vojni pa je prevzel vodenje vnovične ustanovitve Slovenske filharmonije. Postal je tudi profesor na ljubljanski Akademiji za glasbo. Leta 1948 je za opero Ekvinokcij prejel Prešernovo nagrado. Ob stoletnici prve ustanovitve Slovenske filharmonije 13. januarja 2008, ko je bila tudi celovito prenovljena stavba, je bila po njem poimenovana Velika dvorana Slovenske filharmonije v dvorano Marjana Kozine. Skladatelj je v slovensko zavest stopil tudi kot komponist glasbe slovenskih filmov (Kekec, Na svoji zemlji). Leta 1953 je bil izvoljen za rednega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti.

Oder dvorane Marjana Kozine (FOTO: Wikipedia Commons)

Ostali dogodki na današnji dan:

1920 – Podpis Trianonske pogodbe

4. junija leta 1920 so sile antante s kraljevino Madžarsko podpisale t.i. Trianonsko mirovno pogodbo, s čimer se je formalno končala vojna med sprtimi stranmi v I. svetovni vojni. Pogodba, podpisana v veliki trianonski palači v Versaju, se na Madžarskem smatra za dan največje nacionalne katastrofe v zgodovini madžarskega naroda. Madžarska je z njo izgubila… Nadaljuj z branjem

1911 – Rojen Edo Mihevc

4. junija leta 1911 se je v Trstu rodil arhitekt in urbanist Edo Mihevc. Sloviti arhitekt modernizma je s svojim delom zaznamoval tako slovensko prestolnico kot Obalo. V tridesetih letih je diplomiral pri Jožetu Plečniku in do druge svetovne vojne izdelal nekaj načrtov notranje opreme za bogate ljubljanske meščane. Kot predvojni član Komunistične partije Slovenije… Nadaljuj z branjem