4. junija leta 1907 se je rodil skladatelj, dirigent, prevajalec, potopisec in prvi upravnik Slovenske filharmonije Marjan Kozina. Marjan je poznal note, še preden je začel hoditi v šolo. Na ljubljanski univerzi je sočasno poleg filozofije in matematike študiral tudi klavir in violino na ljubljanskem konservatoriju, kasneje pa se je poglobil študiju glasbe na Dunaju in v Pragi. Po končanem študiju se je za kratek čas vrnil v Ljubljano, kjer je postal korepetitor v Operi. Nato je v Mariboru prevzel mesto dirigenta zbora in orkestra ter ravnateljstvo Glasbene Matice. Tik pred vojno se je z družino preselil v Beograd, kjer je postal profesor na glasbeni akademiji.
Med drugo svetovno vojno se je aktivno udeležil NOB, kjer je bil kulturno in glasbeno dejaven v partizanih, po končani vojni pa je prevzel vodenje vnovične ustanovitve Slovenske filharmonije. Postal je tudi profesor na ljubljanski Akademiji za glasbo. Leta 1948 je za opero Ekvinokcij prejel Prešernovo nagrado. Ob stoletnici prve ustanovitve Slovenske filharmonije 13. januarja 2008, ko je bila tudi celovito prenovljena stavba, je bila po njem poimenovana Velika dvorana Slovenske filharmonije v dvorano Marjana Kozine. Skladatelj je v slovensko zavest stopil tudi kot komponist glasbe slovenskih filmov (Kekec, Na svoji zemlji). Leta 1953 je bil izvoljen za rednega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
Oder dvorane Marjana Kozine (FOTO: Wikipedia Commons)
