3. marca leta 1918 so predstavniki centralnih sil (Nemčija, Avstro-Ogrska, Bolgarija in Osmansko cesarstvo) in sovjetske Rusije (boljševiki) v Brest Litovsku (današnji Brest v Belorusiji) podpisali mirovni sporazum. S tem je po bilo konec bojevanja, ki je trajalo skoraj štiri leta, v njem pa je življenje izgubilo več milijonov vojakov centralnih sil in antante (Rusija je poleg vojaških žrtev utrpela še 2 milijona civilnih žrtev). S podpisom brest-litovskega miru se je stanje na bojem polju vsaj začasno prevesilo na stran centralnih sil, ki so začele seliti svoje vojaške kontingente na zahodno in soško fronto.
S podpisom mirovnega sporazuma je sovjetska Rusija izgubila Ukrajino in Pribaltske države, za kar v času po razpadu Sovjetske zveze ruski desničarji in nacionalisti močno obtožujejo Boljševike ter jih obtožujejo izdaje ruskih nacionalnih interesov. Lenin je narodu dal mir katerega je obljubil, obenem pa je računal na to, da bo antanta dobila vojno proti centralnim silam, kar se je nato zgodilo osem mesecev kasneje in pogodba v Brest Litovsku je tako postala neveljavna.
