25. septembra leta 1936 je prvič izšlo glasilo študentov ljubljanske univerze z imenom 1551. Dobilo je ime po letu izida prve knjige v slovenskem jeziku.
Z ustanovitvijo Univerze v Ljubljani leta 1919 se je vzpostavilo tudi aktivno študentsko akademsko življenje. V času med obema svetovnima vojnama je izhajalo kar nekaj študentskih glasil, ki so bila večinoma tudi pod močnim ideološkim in političnim vplivom tedanjih strank ter sočasnih svetovnonazorskih prepričanj. Tako so izhajala liberalna, katoliška kot socialdemokratka in komunistična študentska glasila. Med letom 1933 in 1936 je izhajal Akademski glas kot informativno strokovni list, ki se je predstavljal kot nepolitičen list. Obveščal je o študentskem življenju, podpiral akcije za univerzitetno knjižnico in spodbujal študente k resnemu študiju. Ker so občasno v listu pisali tudi komunisti, jih je katoliški Čas obtožil, da so marksistično usmerjeni. Levičarji pa so ga obtoževali fašističnega prepričanja. Ko je ta leta 1936 prenehal izhajati, ga je kmalu nadomestil nov list imenovan 1551 po letnici izida prve slovenske knjige, čigar prva številka je izšla ne današnji dan leta 1936.
List s polnim imenom 1551 – Akademsko glasilo za univerzitetna in javna vprašanja je bil namenjen sprva namenjen predvsem študentskim zadevam, vendar je posegal tudi v kritiko slovenske politike, gospodarstva in kulture. Ustvarjalci glasila so nasprotovali centralizmu, jugoslovanskemu unitarizmu in nedemokratičnosti tedanje oblasti ter se zavzemali za samostojnost slovenskega naroda v federalni enoti na podlagi samoodločbe. Tehnični urednik glasila je bil študent in pesnik Joža Šeligo, glavni urednik pa Igor Torkar (pravo ime Boris Fakin), kasnejši znani dramatik, pesnik, pisatelj, publicist in inženir kemije.
Oba sta bila ustanovna člana Slovenskega kluba, ki je nasprotoval tako katoliški kot komunistični strani. Geslo tega kluba, ki je bilo ustanovljeno z namenom, da bi obravnavali in študirali slovenske probleme, je bilo: »Ne Moskva, ne Rim, Ljubljana!« Kar je pomenilo: »Ne komunisti, ne klerikalci, temveč Slovenci!« To pogumno geslo je bilo ena od prvih klic zamisli, oz. vizije o neodvisni in samostojni Sloveniji. Slovenski klub je bila legalna organizacija študentovske levice, kjer je delovalo tudi nekaj komunistov.
Leta 1941 so bili člani kluba med soorganizatorji demonstracij proti trojnemu paktu. Aprila 1941 je velik del članov kluba šel med prostovoljce, ki jih je organizirala KPS. Maja 1941 sta Slovenski klub in Zarja (AS 1672) organizirala skupni odbor OF na univerzi. V njem sta bila po dva predstavnika vsakega kluba. Po nalogu KPS so študentje, ki so bili člani Slovenskega kluba, organizirali po posameznih fakultetah skupine, ki so postale revolucionarno jedro univerze. Mnogo od njih jih je potem odšlo tudi v partizane.
FOTO: www.dlib.si
