Preskoči na vsebino

1941 – Napad SKOJ-evcev na Italijane

7. septembra leta 1941 je skupina SKOJ-evcev (Savez komunističke omladine Jugoslavije) napadla italijanske vojake nameščene v Ljubljani.

Ljubljana je prve javne spomenike in obeležja dobila v času baroka pred tremi stoletji. Največ spominskih obeležij in poimenovanj pa je mesto dobilo v času socialistične ere, ki je povzdigovala delavski boj, socialistično revolucijo in dogodke iz časa druge svetovne vojne, iz tako imenovanega Narodnega in osvobodilnega boja. Ena izmed takih je tudi Ulica 7. septembra v stanovanjski soseski Ruski car oziroma Bratovševa in Glinškova ploščad. Poleg te ulice je tudi park 7, ki je bil poimenovan v spomin na septembrske dogodke leta 1941, ko je vojna vihra že zajela takratno Ljubljano in njene prebivalce.

7. septembra 1941 so štirje mladi domačini izvedli prvo oboroženo akcijo na italijansko vojsko, ki je okupirala ozemlje aprila istega leta. V akciji so sodelovali skojevci Adrijan Kumar, Jože Kališnik, Lojze Gogala in Miro Kos. Ko so srečali nočno patruljo mejnih finančnih miličnikov italijanske vojske, so nanjo začeli streljati. Dva mejna miličnika sta bila težko ranjena. Dogodek je bil tako veličasten, da ga je krajevna skupnost Ježica leta 1955 in celo občina Ljubljana Bežigrad razglasila za svoj lokalni praznik.

22 let kasneje leta 1977 so v parku med sosesko in današnjo Dunajsko cesto slavnostno odkrili znamenje v obliki kamnitega kvadra z napisom, tam pa vsako leto potekajo kulturne, družabne in športne prireditve. Park je imel vse do lanskoletnega junija neuradno ime, po predlogu četrtne skupnosti Posavje pa je Mestni svet Mestne občine Ljubljana podelil uradno ime Spominski park 7. septembra.

Spomenik 7. september (FOTO: Danijel Osmanagić)

Ostali dogodki na današnji dan:

1812 – Bitka pri Borodinu

7. septembra 1812 se je približno 120 kilometrov od Moskve odvila bitka pri Borodinu, ena najbolj krvavih bitk v Napoleonskih vojnah. Francoska armada z zavezniki (Velika varšavska kneževina, Italijansko kraljestvo in Renska konfederacija) je štela med 160.000 in 190.000 vojakov. Rusi so pod poveljstvom Mihaila Kutuzova branili položaje s približno 120.000 do 160.000 vojaki. Rusko… Nadaljuj z branjem