2. aprila 1982 je Argentina napadla Falklandske oziroma Malvinske otoke kot jih imenujejo v Južni Ameriki. Argentinci so z napadom želeli prevzeti nadzor nad dvema čezmorskima ozemljema Velike Britanije, za katera so si zaradi zgodovinskih okoliščin polagali pravico do vladanja. Prvi dan so padli Falklandski otoki, dan kasneje pa še Južna Georgija in Južni Sandwichevi otoki. Že čez 10 dni je bilo na otokih preko 10.000 argentinskih vojakov.
Velika Britanija je hitro ukrepala in že tri dni kasneje iz pristanišč v Portsmouthu in Gibraltarju proti južnemu Atlantiku poslala svojo floto. Ta je imela nalogo, da se spopade z argentinsko mornarico in letalstvom, preden marinci izvedejo amfibijski napad nad zasedenimi otoki. Kraljeva mornarica je razglasila popolno zaprtje območja v izmeri 200 milj okoli otokov. Britanci so začeli osvobajati zasedena ozemlja 21. aprila in 14. junija so zadnji argentinski vojaki položili orožje, s čimer so ta britanska čezmorska ozemlja spet piršla pod nadzor Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.
To je bila prva večja pomorska in amfibijska vojaška operacija po koncu korejske vojne. Ker so bili glavni razlogi boj za ozemlje oz. kolonije, je ta vojna poimenovana tudi kot zadnja kolonialna vojna. V bojih je padlo okoli 250 britanskih in okoli 650 argentinskih vojakov ter trije civilisti. Največja argentinska množična izguba je bila potopitev lahke križarke ARA General Belgrano (323 mrtvih), največja britanska pa potopitev fregate HMS Ardent (22 mrtvih).
