23. decembra leta 1990 je bil na področju Socialistične republike Slovenije izveden plebiscit, na katerem so se volivci in volivke v Sloveniji odločili za odcepitev od Jugoslavije. Leto pozneje je bila na ta dan razglašena slovenska ustava, zato današnji dan zaznamujemo tudi kot dan ustavnosti. Obeležujemo ga od leta 1997, vendar ni državni praznik ali dela prost dan.
Glasovanja o odcepitvi se je udeležilo 93,2 odstotka volivcev. 95 odstotkov teh, ki so se plebiscita udeležili, oziroma 88,5 odstotka vseh volivcev, je glasovalo za osamosvojitev. Za neodvisno in samostojno Slovenijo je glas dalo 1.289.369 volivcev. Čeprav je bilo že kmalu po 22. uri jasno, da je plebiscit uspel, je France Bučar v skupščini izide plebiscita uradno razglasil čez tri dni, 26. decembra.
Zaradi zaostrenih razmer v državi se je v slovenskem prostoru dokončno izoblikovala misel o samostojni poti zunaj okvirov tedanje Socialistične federativne republike Jugoslavije. Trenja so se začela že v 70. letih prejšnjega stoletja, kulminirala pa so po smrti predsednika Josipa Broza Tita leta 1980. Vodstvo v Beogradu je začelo s projektom centralizacije države (podobno kot po nastanku Kraljevine SHS po I. svetovni vojni), kar se je predvsem odrazilo v sestavi JLA, kjer so večino višjih funkcij imeli Srbi. S tem so se jasno kršili principi Titove federalne Jugoslavije. Nacionalizem je začel naraščati, predvsem znana je postala deklaracija Srbske akademije znanosti in umetnosti leta 1986 (program Velike Srbije) ter govora Slobodana Miloševića na Kosovu v letih 1987 in 1989.
Po prvih večstrankarskih volitvah spomladi 1990, na katerih je zmagala opozicija povezana v Demos in plebiscitu decembra istega leta je 26. junija 1991 slovensko vodstvo razglasilo neodvisno in samostojno Republiko Slovenijo, že naslednji dan pa se je začela 10-dnevna vojna, ki se je za mlado državo končala uspešno.
FOTO: Volišče – volilni listič na dan plebiscita, Ljubljana, 23. 12. 1990. Foto: Nace Bizilj/hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije
