Preskoči na vsebino

Kulturne sledi manjšin v Ljubljani: Václav Talich

Václav Talich leta 1928. Foto: Wikipedia.
Vaclav Talich leta 1928. Foto: Wikipedia.

V letu 2018 bomo obeležili 110 let od ustanovitve Slovenske filharmonije. V naši rubriki »Kulturne sledi manjšin v Ljubljani«, se bomo zato posvetili osebnosti, ki je v filharmoniji pustila neizbrisen pečat.

Maja leta 2017 sem se udeležil sejma akademske knjige Liber.ac, ki ga je organizirala Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani in zelo hitro začel pogovor z nekim Slovencem živečim v Pragi. Za družboslovce so seveda neizogibne teme zgodovina in politika, ampak zelo hitro sva prišla tudi do kulture in gospod, sicer rojen Ljubljančan, se mi je pritožil kako v naši prestolnici ni niti ene spominske plošče ali kipa, posvečenega enemu največjih čeških dirigentov Václavu Talichu, ki je med drugim deloval tudi v Ljubljani. To me je motiviralo, da bolj podrobno raziščem Talichov življenjepis.

Václav Talich je bil češki dirigent, violinist in pedagog, rojen 28. maja leta 1883 v mestu Kroměříž v tedanji Avstro-Ogrski in današnji Češki republiki. Svoje glasbeno izobraževanje je začel v lokalni glasbeni šoli, nadaljeval pa ga je v študentskem orkestru v češkem mestu Klatovy. Za njegovo glasbeno kariero so ga najbolj navdihnili češki skladatelji Antonín Dvořák, Bedřich Smetana, Josef Suk, in Leoš Janáček.

Od Nemčije, Rusije do Ljubljane

Leta 1897 se je vpisal na praški konservatorij, kjer je študiral violino. Po uspešno zaključenem študiju leta 1903 se je sprva odpravil v Nemčijo, kjer je v Berlinski filharmoniji deloval kot violinist. Nato je kot dirigent služboval v ruskem imperiju v Odessi in Tbilisiju (1906). Po krajšem bivanju na Vzhodu Evrope se je vrnil nazaj v Avstro-Ogrsko. Sprva je bil v Pragi, nato ga je življenjska pot pripeljala v Ljubljano.

Jeseni 1908 so nacionalna nasprotja v med Nemci in Slovenci kranjski prestolnici dosegla vrelišče. Protestne demonstracije, razbijanje šip na nemških lokalih, snemanje nemških napisov in druge akcije so združile Slovence. Posredovala je vojska in streljala na demonstrante. Sočasno so potekale priprave na preoblikovanje stare »društvene godbe«, ustanovljene leta 1900. Tako je po dogovoru z Glasbeno matico 23. oktobra 1908 nastala Slovenska filharmonija (pod imenom Academia Philharmonicorum je sicer že delovala od leta 1701) in za prvega dirigenta je bil izbran tedaj le 25-letni Talich.

Talich postane osrednja glasbena osebnost v mestu

Že prvi koncertni nastop je bil popoln uspeh. V kratkem času je Tálich postal osrednja glasbena osebnost v Ljubljani, kar pa nekaterim ni preveč ugajalo. Odločal se je zlasti za dela slovenskih in slovanskih avtorjev. S svojim delom je dal nove impulze slovenski glasbi, saj so v tem času nastajala tudi slovenska dela za orkester. Dirigiral je tudi operetne predstave v Deželnem gledališču, ustanovil godalni kvartet, bil v letih 1909 in 1912 prvi kapelnik v Operi ter nasploh razširil glasbeno dejavnost v mestu in dvignil njeno raven. V prvi sezoni svojega dela je orkester Slovenske filharmonije nastopil kar 190-krat, od tega na dveh velikih simfoničnih koncertih.

Tekom svojega bivanja v Ljubljani je spoznal slovensko pianistko Vido Prelesnik, s katero se je poročil julija 1910. Graški časopisi so marca 1911 napadli orkester Slovenske filharmonije kot »manjvredno gostilniško godbo«, ki da živi na račun slavnega Filharmoničnega društva v Ljubljani in ga žalili z izrazi kot so »groba goljufija, tatvina« ipd. Talich je zaradi takšnih in podobnih žalitev zapustil Ljubljano in se napotil v Plzen, kjer je kot dirigent in violinist deloval do konca I. svetovne vojne.

Po vojni zasede pomembna mesta po različnih krajih
Ljubljana_Slovenska_filharmonija_Grad_1900-1918
Slovenska filharmonija

Po razpadu Avstro-Ogrske jeseni 1918 prevzema vodstvo Češke filharmonije in na tej poziciji ostaja vse do leta 1941. V obdobju med obema svetovnima vojnama je krajši čas vodil še Škotski nacionalni in Švedski kraljevi simfonični orkester. Leta 1932 je postal profesor na Praškem konservatoriju, kjer je izobraževal tudi nekaj slovenskih glasbenikov (mdr. Samo Hubad, Demetrij Žebre). Tri leta kasneje pa je postal še umetniški voditelj opere Češkega narodnega gledališča, pozicijo, ki jo je leta 1944, sredi II. svetovne vojne, tudi izgubil.

Po osvoboditvi Čehoslovaške je bil sprva obtožen kolaboracije z nacisti, a je bil obtožb hitro oproščen. Leta 1946 je ustanovil orkester, kjer so delovali študentje praškega konservatorija. Leta 1948 se je preselil v Bratislavo in leto kasneje ustanovil Slovaško filharmonijo. Kot glavni dirigent je v Bratislavi deloval do leta 1952. Svoj zadnji nastop je imel leta novembra 1954 v Češki filharmoniji v Pragi. V Letih 1954-1956 se je ukvarjal s snemanjem posnetkov češke narodne in zabavne glasbe, kar mu je leta 1957 prineslo najvišje glasbeno odlikovanje v ČSSR, odlikovanje »umetnika nacionalnega značaja« in čuvaja narodne glasbe. Talich je umrl 16. marca 1961 v češkem mestu Beroun, 30 kilometrov jugozahodno od Prage.

Kot zanimivost naj za konec še dodajmo, da je bil leta 2002 po Talichu imenovan asteroid: (11201) Talich. Upajmo, da mu bo v bližnji prihodnosti tudi Ljubljana posvetila kakšen kip, spominsko ploščo ali poimenovala ulico po njem.