11. januarja leta 346 se je v mestu Coca (Cauca) v Španiji rodil rimski cesar Teodozij I. Veliki, znan tudi kot Flavij Teodozij Avgust, ki je še zadnji uspel združiti celotno rimsko cesarstvo. Bil je sin vojaškega poveljnika. Leta 378 ga je Gracijan po smrti cesarja vzhodnega dela imperija Valensa imenoval za socesarja. Bil je veliki borec proti vsemu poganskemu. V času njegove vladavine je krščanstvo postalo edina uradna religija v državi. Leta 392 je po zgodnji smrti Valentijana II. postal dejanski vladar celotnega rimskega imperija.
Leta 391 je na njegov ukaz aleksandrijski patriarh Teofil I. v Aleksandriji uničil vse »poganske templje«, med njimi Muzej (Museion) in tudi Serapej (tempelj in sestrsko knjižnico velike aleksandrijske knjižnice). Z njegovim ukazom je v egipčanskih templjih zamrla raba hieroglifov na spomenikih. V boju proti vsemu, kar je bilo »pogansko«, je leta 393 prepovedal olimpijske igre, ki so se prej na vsaka štiri leta nepretrgoma odvijale več kot tisoč let.
Septembra leta 394 se je v bitki pri Frigidu, znani tudi kot bitka pri Mrzli reki (danes potok Hubelj v Ajdovščini) spopadel z vojsko zahodnorimskega »uzurpatorja« Evgenija in frankovskega generala Arbogasta. Bitka se je končala z zmagoslavjem čet cesarja Teodozija. Bitka pri Frigidu je imela velik pomen, saj je s tem krščanstvo doseglo veliko zmago nad poganstvom. Teodozij I. je umrl le štiri mesece kasneje, 17. januarja 395 v Milanu, pred smrtjo pa je cesarstvo razdelil med sinova Honorija v zahodnem delu in Arkadija v vzhodnem delu.
Teodozij I. Veliki, FOTO Wikipedia
