Danes praznujemo dan reformacije. Vse se je začelo pred skoraj 500 leti, ko je leta 1517 nemški duhovnik Martin Luther na vrata wittenberške cerkve obesil 95 tez z zahtevami po prenovi Cerkve.
Papež je Luthru zagrozil, da ga bo izobčil iz cerkve, vendar je ta ostal neomajen in se ni odrekel svojim zahtevam. Luther je zahteval, da je cerkev preprosta in se bogoslužje približa človeku, zaradi česar mora to biti v domačem jeziku. V tistem času je večina ljudi živela na podeželju in je bila nepismena, zato jim je bilo težko prakticirati vero v latinskem jeziku.
Luther se je dotaknil tudi vprašanja prodajanja odpustkov. Menil je, da vernik ne potrebuje papeža, da bi se približal Bogu, kot tudi, da ni potrebe po čaščenju svetnikov in relikvij. Biblijo je treba prevesti v materni jezik in omogočiti ljudem, da jo berejo sami.
Primož Trubar ali slovenski Martin Luther
Kmalu je val reformacije zajel tudi naše kraje. Primož Trubar je okoli leta 1535 prišel za slovenskega pridigarja v cerkev sv. Nikolaja v Ljubljani. V kranjski prestolnici je s številnimi premori delal skoraj pol stoletja. Kmalu je postal najvidnejši borec za novo versko miselnost, saj se je v svojih pridigah in nastopih dotikal tudi vprašanj ženitve duhovnikov in oblik podeljevanja evharistije.
Pod Trubarjevim vplivom se je število novi miselnosti naklonjenih duhovnikov še povečalo. V Ljubljani se je več kot 80 odstotkov prebivalstva pridružilo protestantskem gibanju. Ljubljana pa ni bilo edino mesto, kjer je protestantizem zaživel. Zbirali so se tudi v škofjeloški Kašči, na Blejskem gradu in na mnogih drugih mestih.
Zahteva po prevodih verskih knjig v jezike vernikov je pomembno vplivala na razvoj književnosti v ljudskih jezikih, med njimi tudi na slovensko. Trubar je tako napisal prvi dve knjigi v slovenskem jeziku – Abecednik in Katekizem. Knjigi sta bili natisnjeni leta 1550 v nemškem Tübingenu.
Protireformacija in vojna
Katoliška cerkev je kmalu odgovorila s protireformacijo, ki je v nemških deželah doprinesla k vojni med katoliškimi in protestantskimi knezi. Vojna se je končala s Augsburškim verskim mirom leta 1555 med cesarji Svetega rimskega cesarstva, Karlom V. in vodjami Šmalkaldenske zveze. Glavna točka verskega miru je določala, da kdor vlada, določa vero.
Čeprav so bile na bojnem polju bolj uspešne enote cesarja Karla V., je sporazum pomenil zmago za protestantske kneze, ki so po novem lahko določili kakšna bo vera njihovih podložnikov.
Zažiganje knjig in izgon protestantov
Protireformacija je kmalu dosegla tudi slovenske kraje. Na današnjem Mestnem trgu v Ljubljani so v letih 1600 in 1601 zažgali nekaj tisoč protestantskih knjig. Večina protestantov je morala zapustiti naše kraje, nekateri so bili usmrčeni, številni pa so (ponovno) sprejeli katoliško vero.
Protestantsko vero pa so lahko še naprej svobodneje prakticirali v Prekmurju, kjer je še danes največji delež protestantskih vernikov v Sloveniji. V Ljubljano so se ti začeli vračati v 19. stoletju in si na današnji Gosposvetski cesti zgradili cerkev. Trubar je spomenik v Ljubljani dobil leta 1910.
